Se vam res zdi iskanje partnerja prek neta mimo?
Lahko kaksen nasvet? Kako si lahko previden na netu? Kako pa izgleda profil, je viden vsem? Ker sem iz manjsega kraja in opravljam “taksen” poklic, bi mi bilo neprijetno se izpostavljati…vseeno pa.bi si zelela nekoga spoznati…
Ampak, razmisljam, ce naredim “izmisljen” profil pa tudi ni dobro, da zacnem neiskreno…
Niste imeli nobenih zadezkov, da vas prepoznajo?
Lej, jaz sem iskala pred 12 leti. Tedaj je bil ona-on še brezplačen. Jaz sem bila v poznih 20ih letih.
Previden si tako, da si ne dopisuješ 3 mesece, preden se srečaš. Kakšen teden je dovolj. Srečaš se na javnih krajih, kamor prideš sama. Ugotoviš, če se imaš sploh kaj za pogovarjat. Paziš na možne laži/ različne odtenke iste zgodbe. Jaz sem imela kar beležko na papirju, kamor sem si beležila podatke in se je hitro videlo, če kaj ni skladno. Postavljaš tudi kakšno provokativno vprašanje. Sprašuješ za mnenja in si dobro zapomniš, ne samo, kaj je povedano, ampak tudi, kaj ni. Če se ne drži dogovorov, spreminja načrte in tako…
Itak je tako iskanje pot samospoznavanja, ker šele v procesu spoznaš, kaj res rabiš in česa ne. In kako to najti. Je pa res, da je moj izbranec komunikolog in se je znal predstaviti kakšna 2 razreda bolje kot drugi. Sem mu svetovala, da bi lahko za manj spretne pisal profile. 🙂
Tega ti pa jaz ne vem povedat, ker seveda ne sodelujem več. Tedaj je bilo tako, da si si dal nik, fotko pa lahko kakšno malo bolj zamegljeno, ali pa brez in pošlješ šele po dopisovanju. Pa malo bolj na splošno napišeš glavne informacije, če se nočeš v zobe dajat. Recimo: ne sem iz Kamnika ampak napišeš okolica Ljubljane… in podobno.
Pazi, da bo nekoliko šaljivo, ne preveč resno, pa ne preveč “lepljivo”.
Tezava ni v par deset evrov. Sem ze placal, pa ne bom vec, ker s tistimi dodatnimi ugodnostimi nisi nic na boljsem. Poleg tega, pa so vse normalne ze zelo previdne zaradi osebkov, ki menda iscejo samo avanturo, imajo profile s slikami, ki niso njihove, so ze poroceni,… To mi je omenilo ze vec zensk.
Pa tudi izbira ni ne vem kako razkosna. Ce je zenski visek dneva obisk trgovin kjer se porabi vec kot dnevno zasluzi, si z njo res nimas kaj pomagati. Ali pa ce v opisu trikrat na teden zamenja zaposlitev, ki je v razponu od pomocnice kuharja, pa vse do vodja osebja,… Pa ogrmno je zensk s poklicem waitress. In te so tako predvidljive, da dobis ze pike na obrazu, ko preberes njihov prvi stavek. Stavek kjer ne ves ali se je dejanje ze zgodilo, se dogaja, ali se bo zgodilo. V smislu: “Jaz priden.”. Malo pretiravam s piko znotraj navednic; ponavadi manjka, ampak to je malenkost. Pa desifrirajte kaj sem mislil s tem simbolicnim stavkom. Tudi sam nisem ne vem kako dober v slovnici in pravopisu, ampak stavki naj imajo vsaj glagole. :'(
Nikjer nisem omenjal, da je kdo normalen. Za vsakega je nekaj drugega normalno.
Pa da zacnem s katerimi mislim da ne bi bil kompatibilen:
– z osebo s katero se ne mores pogovarjati o vsakdanjih stvareh. Pri partnerju je najbolj pomemben pogovor, vsaj za moje pojme.
– je agresivna (ja tudi zenske so)
– ozka razgledanost
– na slikah so pomankljivo oblecene (ce isces resno zvezo je to prej velik -)
– slovnica grozno šepa ( primer v enem izmed prejsnjih odgovorov)
– na skoraj vsaki sliki se oklepajo steklenice in cigarete
– neresni opisi ( recimo: cilj zivljenja mi je ujeti sponzorja)
– slike na jaterih so skupaj tesno objete, se poljubljajo z bivsimi partnerji / xyz osebami
– fanaticarke ( vse od politike do zagovornic herba life zivljenja)
– nastevam naprej?
No, jaz sem, na portalu o-o. Brez slike. Ker se ne želim izpostavljat moji okolici. In moram priznat, da moški nimajo poguma me povabit na kavo. Izjeme so redke. S takimi, ki ne upajo tvegat navadne kave z anonimno žensko, pa pravzaprav sploh nimam kaj počet.
Drug problem je starost. V moji kategoriji je nabor primernih sila majhen.
Trenutno kakih drugih, boljših načinov spoznavanja ne prepoznam oz. bi morala precej spremeniti svoje življenje, da bi našla drug krog ljudi.
Lej … velikokrat slišim oz. preberem tu gor, da si ne smeš dopisovat predolgo.
Midva s sedanjim možem sva si dopisovala 1,5 meseca preden sva se zmenila za srečanje. Ne on in ne jaz pred pretekom enega meseca nisva niti omenila srečanja v živo.
Moja filozofija je bila takšna, da si morava dopisovati vsaj en mesec, preden se bom strinjala za srečanje. Seveda mu tega nisem omenjala. In je bil očitno tudi on enakega mnenja. 😉
To pomeni en mesec rednega dopisovanja /pri nama sta bila vsaj 2 mejla na teden). V tem času spoznaš koliko tip govori resnico, koliko se zaplete, kakšni so njegovi nazori glede pomembnih življenjskih stvari. Tisto, da greš po 2 ali 3 sporočilih na zmenek je meni osebno mimo. Nekaterim je sicer uspelo najti pravega na ta način, ampak jaz prisegam na način kot sva se spoznala midva z možem.
Poznam podobnega ki je kao v zvezi bil z eno takoj ko sta se srecala po 1.5 mesca dopisovanja samo on je in bo vedno kurbal se druge zenske…dokler zenska ne skuzi pa pac imata zvezo hahaha sploh ni vazno kdaj se srecas s kom ampak kaki namen ima clovek ce je iskren posten direkten zvest do drugih ljudi. In se grem stavit da je pisal in se druzil vmes v tistem casu tudi z drugimi zenskam… zenske pa ste naivne in masedete na pune kot titanic v oceanu.
moj pristop je bil, da sem objavila svojo sliko, da lahko grejo tisti, ki jim nisem všeč, takoj mimo
da sem bila gor, me ni bilo sram skrivat, konec koncev sem bila samska.
malo sem si prefiltrirala, kdo mi je zanimiv, nekaj časa sem čepela gor neaktivna, potem pa sem sama poklikala par moških, ki so mi bili zanimivi, z nekimi sem si dopisovala, pa ni bilo neke kemije, potem pa sem kliknila nekoga, se zmenila za hitro kavo in to je bilo nekak to… čez slabo leto sva bila poročena.
bi pa rekla, da se je ljudi, ki so gor že leta, bolje ognit, tako moških, kot žensk.
tisti, ki so dejansko zainteresirani, da si najdejo partnerja, si ga najdejo
ostanejo samo taki, ki bi letali non stop od cveta do cveta in pa taki, ki res z ničimer niso sposobni bit zadovoljni.
sem pa prej iskala partnerja prek ženitne agencije in v tem, da se zmeniš z neznancem za kavo, ne vidim nekega bavbava. prek dopisovanja si vsak ustvari neko sliko o osebi, na podlagi svojih predstav in potem ponavadi reala razočara.
Jaz sem se pred kaksnim mesecem in pol prijavila na eno tako zmenkarsko aplikacijo. Pisalo mi je nekaj tipov ampak se z nobenim nisva ujela. Z enim sem se videla v zivo… Sicer je blo zabavno ampak v vec kot prijateljstvo se pa ne bi razvilo. …
Jst sem se odlocila, da dam tudi se taki vrsti spoznavanja sanso. Mogoce pa uspe… 🙂
Našla kar sem iskala. Hotela sem primorca slovenca do max. 5 let starejšega, navedla sem vse kar imam rada in kaj pričakujem, naredila selekcijo in evo prišlo je do srečanja v živo ( oba prijetno presenečena ) in že prvi vikend sva preživela skupaj. Ja, izpolnila sem si vse življenjske želje. Živim na obali imam dva otročka z možem pa vodiva najin gostinski lokal in uživava v življenju. Portali za spoznavanja se splačajo in še zdaleč niso mimo.
Drage dame, jaz sem več let iskala po netu tipa, ostala pa sem sama. Pazite na naslednje:
1. koliko vam je tip na razpolago med vikendi – tisti ki ima druzino in isce sex nebo mel časa, oz težite mu med prazniki, takrat so taki nedosegljivi.
2. pazite na podatke, če se vam zdi da vam kaj sumljivega pove, potem pridite do podrobnosti in ugotovite ali je res, google pomaga pri enih stvareh.
3. ogromno jih je razvezanih in besnih na bivše, ker morejo plačevat preživnine za otroke, doma pa so zaljubljeni v svoje mame ki jim streže spredi in zadi samo sexa ne z njimi, zato ma vas, da sexata in to je vse kar ga zanima, pozabite na emocionalnost, dogovore, ker zato ima mamo, vas ima za sex itd… mama je no.1 čeprav je star že 35 let
4. zgodilo se bo, da boste z kom sexale in vam bo rekel po sexu da ma doma nosečo babo, doživela tudi sama z enim ki je strasten jebač, ampak je vedno mel več žensk, zato sem ga pustila pred leti, se o njem nisem zmotila! Torej sexajte uživajte ampak ne nasedajte, da se taki kdaj spremeni.
5. ne domišljajte si da ste v ljubezenskem romanu in ne, niste Esmaralde, da bi prišo princ k vam na kavč v dnevno sobo, nebo. Sprašujem se kam it ven, da bi našsla samske tipe stare med 30-40 let ki iščejo prijetno družbo, kar je zame prijetno je napisano v točki 10.
6. Afričani in podobni želijo od vas samo denar, oni so moške prostitutke ne materjal za oženit
7. če je tip ful lep, všečen, zaposlen, iskan pri ženskah se vprašajte čemu je samski. Jaz sem nazadnje 1leto porabila za enega, za kerega zdaj vem da ni samo psihičen bolnik ampak tudi pokvarjen, kovala pa sem ga v zvezde. Stik z realnostjo boli ko snameš rožnata očala, zato si jih sploh ne davajte na obraz, glejte brez njih!
8. če tip dela v tujini in vas ne more niti na eno normalno večerjo povabit ko se spoznavata se pripravite na domače ležanje pred kavčem in da nikamor neboste šli z njim, si želite takiga škrta, ki vas ima samo za praznjenje jajc? Jaz se doma na kavču lahko po riti brez sramu čoham sama.
9. eni pa niso samo alkoholiki ampak tudi narkomani oz psihični bolniki ki ne jemljejo zdravil
10. povzetek: rajši srečno samska, kot z temi opisanimi v zadnjih 9 točkah. če mi ni namenjen normalen, iskren, zvest, pošten, deloven, komičen, športen in družaben partner bom se pa rajši sama po riti čohala.
Pogumno nadaljujte dame, kje ste na spletu, ampak spomnite se teh točk. Vsem želim da imaste uspešno ljubezensko internetno življenje, pogumno nadaljujte, kjerkoli že ste.
Ah daj no, take lahko srečaš tudi na ulici. To nima čisto nobene zveze z netom. Vedno moraš “prebirat” ni važno kje. Sicer pa, če si ti našla samo take na netu še ne pomeni, da jih vse.
Ni vse zlato kar se sveti, če tip reče dve sladki besedi še ne pomeni da je joh in sploh krasen. 🙂 Ampak ene tako padejo na take. Glavno da ima hud avto, frizurco malo “postrani” in da zna reč dve- 3 sladke besede. To mora pomojem vsaka pri sebi najprej razčistit. ( Pa to ne leti na zgornjo uporabnico ampak mislim na splošno.)