Sem potomka potomke domobranca. Če kaj, imam vrh glave tega, da so jim za stvari, pri katerih so sami pogrnili na celi črti, vedno krivi komunisti.

In zato se ti dve strani še tako trdno držita vsaka na svojem bregu. Ker sta izredno priročni za izogibanje odgovornosti.
Jaz imam pa obojih vrh glave. Oni pač ne morejo eni brez drugih. Ker so isti.

dokler domobranci ne dobijo borčevskih penzijonov

Problem je v tem, da se te zadeve danes uporabljajo IZKLJUČNO za pridobitev političnih točk določenih strank in ne za čiščenje, katarzo, učenje. Pa še to, da se umetno ustvarja potomstvo neke ideologije o kateri v bistvu potencialni nasledniki ne vedo ničesar več….umetna delitev na potomce enih in drugih, ne upoštevaje, da so to danes čisto druge sfere, drugi ljudje, ki ne vedo kakšne čudne vloge se jim dodeljujejo in zakaj…
Nič novega, ampak se zamisliš – v obeh primerih gre za premetavanje trupel….naj jim že dajo mir – ker se vse, čisto vse uporabi za politiko. Bolno, sprevrženo, neproduktivno.
Me pa res zanima – se še kateri drug narod ubada s tem? Vsi zmagovalci so po vojni “počistili” za sabo, ampak ne zasledim nobenih drugih, ki bi brskali po tem? In na vsak način zgodovino vpletali v tekočo politiko?
[/quote]

Po teh rečeh ne brskajo npr. v Franciji, ker so Francozi te reči uredili v letih neposredno po vojni, tudi sodno.
Pri nas je to možno izkoriščati v politične namene izključno zato, ker reč ni urejena, ker so tisoči še vedno brez groba in osnovne pietete.

Jaz ti bom pa tako povedala: resnic je toliko, kolikor je ljudi. To, kar en pederčina govori ali pa ti, je tvoja resnica, moja resnica je spet tista, ki so mi jo prenesli moji predniki in taprava resnica je, da nam te zgodbe in zgodbice onemogočajo, da ne moremo naprej in se namesto s pravimi problemi ukvarjamo, kdo je bolj kriv, kdo je bil bolj krvav in tako dalje, ki pa za zdajšnje generacije nima nobene veze.

Boljše, da ne govorim, kaj sem jaz vse slišala, kaj so delali domobranci in verjetno imaš ti iste izkušnje, zato res nehajte že enkrat s temami, ki nazadujejo.
[/quote]

Resnica je samo ena, pogledov nanjo je več. V zgodovini imaš zato različne zgodbe. Primer zanikanja lastne nesposobnosti in poveličevanja uspehov so npr. stari Egipčani, ki so iz zgodovine svoje neuspehe preprosto izbrisali.
Pravilno bi bilo, da se ta del zgodovine popiše in uredi tako, kot je prav. Je pa butasto, da se dejstva postavljajo na osnovi “kaj vse sem slišala”… Dejstva štejejo, nič drugega.

Tvoje dojemanje tega je le tvoje. Nihče normalen ne bo trdil, da imaš krvave roke.

resno?
imaš ti filing, da se je kdorkoli na tem svetu iz lastne ali tuje zgodovine naučil karkoli?
še najbližje temu so Japonci, ostali pa ni da bi govoril … in avtorica ima še kako prav … dovolj je zastrupljanja mladine s preteklostjo, s katero mi vsi skupaj nimamo nič, treba je gledat naprej, za nazaj se ne da popravit čisto nič.
in … če bi vsi živeli po načelu, da bodi do drugih tak, kot si želiš, da bi bili drugi do tebe … bi živeli v veliko lepšem svetu
[/quote]

Francozi so se. Tudi Nemci.
V državah, kjer pa se je zločine skrivalo (Italija, Španija, države vzhodnega bloka, vključno z ex Yugo) pa je učenje na lastnih napakah rahlo oteženo. 😉
Tu ne gre za zastrupljanje kogarkoli, gre za arhivske dokumente in zgodovinska dejstva, ki so prav v teh dokumentih napisana.
Zanikanje in ignoriranje tega je zanikanje lastne zgodovine in identitete. Tak pristop se mi zdi rahlo psihopatski… v stilu, saj sem jih pobil, ampak kdo mi pa kaj more, če tega ne bo nihče obelodanil…

–

+

Zgodovina je pomembna. To, da zgodovine ne poznaš in ne veš kaj in kako je bilo v resnici, ti močno poslabša možnosti za razvoj, ker ostali narodi okoli tebe bodo dogodke iz zgodovine preučili, predvsem zato, da ne bodo ponavljali enih in istih napak.
[/quote]
+

Ko preveriš vsa zgodovinska dejstva iz povojnih arhivov, precej hitro ugotoviš, da je bilo na partizanski strani precej manj žrtev kot na protikomunistični. 😉

Težili bodo toliko časa, kolikor se zaradi nasilja nad njimi ne bodo počutili kot sprejeti del naroda.
Naloga zmagovalca je, da to uredi in najprej počisti pred svojim pragom. Se pa strinjam, da je problem, ko imaš tako krvave roke in si tako globoko v dreku, da ne gre drugače, kot z lažjo in represijo.
[/quote]
+

+
[/quote]

Moj oče je bil partizan in povojni funkcionar pa me je kljub temu vzgojil tako, da mi moralne vrednote nekaj pomenijo.

Po teh rečeh ne brskajo npr. v Franciji, ker so Francozi te reči uredili v letih neposredno po vojni, tudi sodno.
Pri nas je to možno izkoriščati v politične namene izključno zato, ker reč ni urejena, ker so tisoči še vedno brez groba in osnovne pietete.
[/quote]
+

Resnica je samo ena, pogledov nanjo je več. V zgodovini imaš zato različne zgodbe. Primer zanikanja lastne nesposobnosti in poveličevanja uspehov so npr. stari Egipčani, ki so iz zgodovine svoje neuspehe preprosto izbrisali.
Pravilno bi bilo, da se ta del zgodovine popiše in uredi tako, kot je prav. Je pa butasto, da se dejstva postavljajo na osnovi “kaj vse sem slišala”… Dejstva štejejo, nič drugega.
[/quote]
+

Francozi so se. Tudi Nemci.
V državah, kjer pa se je zločine skrivalo (Italija, Španija, države vzhodnega bloka, vključno z ex Yugo) pa je učenje na lastnih napakah rahlo oteženo. 😉
Tu ne gre za zastrupljanje kogarkoli, gre za arhivske dokumente in zgodovinska dejstva, ki so prav v teh dokumentih napisana.
Zanikanje in ignoriranje tega je zanikanje lastne zgodovine in identitete. Tak pristop se mi zdi rahlo psihopatski… v stilu, saj sem jih pobil, ampak kdo mi pa kaj more, če tega ne bo nihče obelodanil…
[/quote]
+

Moj oče je bil partizan in povojni funkcionar pa me je kljub temu vzgojil tako, da mi moralne vrednote nekaj pomenijo.
[/quote]
+

Ko preveriš vsa zgodovinska dejstva iz povojnih arhivov, precej hitro ugotoviš, da je bilo na partizanski strani precej manj žrtev kot na protikomunistični. 😉
[/quote]
+

Jaz pa potomec enega oklevajočega partizana po eni in cele fanatične domobranske familije po drugi strani. Danes najbolj od vseh ne maram janševikov.

Odgovor je preprost. Taksnega ‘ciscenja’, ki presega vse meje zdravega razuma in se ne ozira na nikakrsne eticne standarde, se ocitno ne da kar tako potisniti v kot. Od tu izvira razlika, o kateri se sprasujes.

Da ne govorimo o tem, da se recimo pomembnemu clenu rezima, (so)odgovornega za to tragedijo, se zmeraj pri njegovih 90 letih omogoca vpletanje v odlocanje o slovenskem javnem zdravstvu. To je tako, kot da bi kak ozji Honeckerjev sodelavec po 30 letih se zmeraj prerazdeljeval javni denar. Pa tega ni nikjer na svetu. Vidis, tudi tu tici del odgovora na tvoje vprasanje.
[/quote]
+

Ko preveriš vsa zgodovinska dejstva iz povojnih arhivov, precej hitro ugotoviš, da je bilo na partizanski strani precej manj žrtev kot na protikomunistični. 😉

[/quote]

Se pravi ni bilo okupatorja na nasih tleh in se je zgolj vojskovanje med komunisti in antikomunisti vršilo?

Se pravi ni bilo okupatorja na nasih tleh in se je zgolj vojskovanje med komunisti in antikomunisti vršilo?
[/quote]

Ne trolaj, ker smešiš predvsem sebe s tako neinteligentnim trolanjem.

Ne trolaj, ker smešiš predvsem sebe s tako neinteligentnim trolanjem.
[/quote]
+

To ni nekaj, kar bi bilo treba v arhiv iskat, med poraženci je vedno bilo več žrtev kot med zmagovalci in tudi tukaj ni nič drugače.

Jaz ti bom pa tako povedala: resnic je toliko, kolikor je ljudi. To, kar en pederčina govori ali pa ti, je tvoja resnica, moja resnica je spet tista, ki so mi jo prenesli moji predniki in taprava resnica je, da nam te zgodbe in zgodbice onemogočajo, da ne moremo naprej in se namesto s pravimi problemi ukvarjamo, kdo je bolj kriv, kdo je bil bolj krvav in tako dalje, ki pa za zdajšnje generacije nima nobene veze.

Boljše, da ne govorim, kaj sem jaz vse slišala, kaj so delali domobranci in verjetno imaš ti iste izkušnje, zato res nehajte že enkrat s temami, ki nazadujejo.
[/quote]

Ja, še kako res. V tej temi smo večno razdeljeni. Zato jo je treba na en način preseči. Je pa dejstvo, da nam preteklost zgradi prihodnost. In samo s skupnimi napori bomo dosegli kompromis.
Izgube življenj na eni in drugi strani, so dejstvo. Na žalost tudi jaz ne morem mimo tega, da ko izdaš enkrat, boš to storil tudi drugič. Zato sem na

Ja, še kako res. V tej temi smo večno razdeljeni. Zato jo je treba na en način preseči. Je pa dejstvo, da nam preteklost zgradi prihodnost. In samo s skupnimi napori bomo dosegli kompromis.
Izgube življenj na eni in drugi strani, so dejstvo. Na žalost tudi jaz ne morem mimo tega, da ko izdaš enkrat, boš to storil tudi drugič. Zato sem na
[/quote]

… strani zmagovalcev II. svetovne vojne….