Starši petošolcev ali starejših, povejte prosim, če so vaši otroci morali delati v petem razredu seminarsko nalogo (oblikovno prava seminarska, kot jo delajo tudi študentje na fakultetah) in kakšno temo so morali v seminarski nalogi obdelati.

Pa povejte prosim še, koliko časa je ta projekt vzel vam, staršem, če ste pomagali.

Ha ha, najprej povej, kateri faks imaš v mislih, ker naše seminarske se definitivno ne dajo primerjati z referatom v 5. razredu OŠ.

Ja, so. Tako oblikovno kot vsebinsko. Ena je bila v word-u, 2 pa v pdf predstavitvi.

predvidevam da v ppt predstavitvi.

Nekatere šole imajo na svojih spletnih straneh zapisano, katere elemente mora imeti seminarska.
Se mi zdi smiselno, da se jih navaja, kakšna mora biti oblika seminarske.
Torej naslovnica, kazalo, viri,…
V 5. razredu še pri nas ni bilo potrebno izdelati seminarske v wordu. So pa imeli ppt predstavitev. Je bila potrebna moja pomoč.

ppt, se opravičujem in hvala za popravek 🙂

Tem se niti ne spomnim, vem, da je bilo nekaj zgodovinskega in nekaj geografskega. Zapomnila sem si tisto, ki mi je dvignila pritisk zaradi ocene :p

Aja, pomagala pa nisem, tamala ppt obvlada bolje od mene.

ja, naši so morali pripraviti v wordu + ppt predstavitev. za word, je bilo določeno – kako izgleda prva stran, kako kazalo, kakšno mora biti številčenje, glava/noga, velikost pisave, kako se navajajo viri ter literatura…

precej podobno kot smo delali na faksu – seveda vsebinsko veliko manj obsežna in manj zahtevna – a z oblikovnega vidika, smo imeli iste kriterije / določila..

In ja, meni kot staršu je vzelo kar nekaj dela…ampak to zato, ker sem ga učila worda, vseh nastavitev, kako se dela, pa ppt…upam, da bo šlo naslednjič hitreje, ker bo lahko delal pretežno sam

Seminarske, plakati, predstavitve v ppt… vse to je danes v OŠ normalno. Kar je v bistvu čisto OK, saj se otroci navadijo javnega nastopanja in tudi skup spravit eno seminarsko ni več tak problem, kot je bilo nam, ki smo se s tem srečali šele na faksu.
Načeloma sem proti temu, da starši delajo te stvari namesto otrok (in veliko je takih, ki to počnejo). Pri svojih sem pomagala samo enkrat, ko je v 8 razredu pri etiki dobila naslov globalizacija in trg dela. V bistvu sem ji pomagala poiskati literaturo na netu in ji nekoliko sugerirala, kaj naj sploh piše. Naredila pa je potem sama.

Dobra tema za tiste, ki se usajate, kako net in računalnik danes nista pomembna in kako tega sploh ne rabiš, ker lahko otrok vse naredi v knjižnici…

Ja so morali in potem še vsako leto dalje eno ali dve – mene pa moti le to, da se jih pravzaprav sploh ne nauči, kako se seminarske naloge lotit in kako jo naredit, ampak da se apriori smatra, da si bomo za ta del vzeli čas starši, prav tako velja to za znanje s področja računalništva. Tako vsaj delajo na naši šoli. Tudi teme niso kar nekaj in zahteve tudi ne.

Yo, se strinjam s tabo in me zanima tudi to, glede da se bližajo sestanki sveta staršev in potrditve raznih seznamov potrebščin in delovnih zvezkov, kdaj bodo šole pošteno javno obelodanile, da sta računalnik in dostop do interneta obvezna pripomočka vsakega devetletkarja.

V petem razredu imajo projektno nalogo NARAVNE IN KULTURNE ZNaMENITOSTI Slovenije.
Napisala je 4 strani,morala je navesti vire. Dela za 3-5 popoldanskih dni, s tem da smo gradivo zbirali dlje časa (prospekte), saj je naprej napisala osnutek, ga nesla pokazat v šolo, nato pa še čistopis. Napisala je na roko.

Toliko o brezplačni devetletki…

mama 4-5, pri nas to ni bila opcija – na roko.

Tudi pri nas ne.

Ne gre za PPT ali word, to delajo že od 2rOŠ in mu ne dela težav, obvlada in pri tem mi ni bilo potrebno nikoli pomagat, ne oblikovno, ne vsebinsko, ker je bila vsebina ponavadi del učne snovi iz učbenika, zvezka ali pa je poiskal na netu.

Zdaj so delali na “peš” – na listnih polah, ročno napisano z iskanjem literature iz treh virov (splet, knjižnica in po spominu iz kulturnega dneva).

Pomembna je bila pravilna oblika seminarske naloge:
-prva stran – naslov in osebni podatki
-druga stran točkovno kazalo (1 – uvod, 2.1, 2.2, 2.3, 2.4 – vsebina, 3 – zaključek, 4 – viri)
-tretja stran – vsebina, ki je del učnega načrta 7rOŠ.
-četrta stran – viri, navedeni po pravilnem postopku avtorjevih imen, objav, letnic …

Zanima me, če je še kje podobno?

In če je dejansko vse sam delal, smo pri tem, da mora imet dostop tako do neta kot do računalnika.

p.s. In predvidevamo, da so naloge stvar učencev, ne staršev, seveda.

Čisto iskreno me zanima, koliko ur pa so v šoli namenili izdelavi tovrstne seminarske naloge, koliko časa so si učitelji vzeli za razlago,ne samo teme, tudi potrebnih računalniških programov, interneta … za vse tiste, ki pa morda le nimajo non stop možnosti, da visijo pred compom, ker ga bodisi sploh nimajo bodisi je doma le 1 in ga uporabljajo predvsem starši ali starejši? Bi kdo vedel? Pri nas 45 minut, to pa je tudi vse.

Navodila so dobili, verjetno so na to temo tudi kaj rekli, se naučili. Ne vem, v čem je problem?

Približno toliko, ja. Zato pa ne razumem tistih, ki pravijo, da današnji OŠ+ ne rabijo ne računalnika ne neta. Ker to lahko pomeni edino to, da jim naloge delajo starši.

za povprečno mono je seveda izdelava dokumenta s tako strukturo podobna doktorski dizertaciji
ni čuda, da potem na dobi dobijo format diplomske kar na netu, oni reveži samo zamenjajo naslove…
ker kaj takega je nemogoče naredit v 2 minutah za računalnikom

Zame je problem že to, da so navodila objavljena le na netu.

Vsebina, ki je v učnem programu 7 razreda? No veliko vsebin se iz leta v leto ponavlja z razširitvijo. Ravno sem zadnjič gledala kemijo 9razred in kemijo 2. letnik gimnazije. V bistvu ista snov (kisline, base, soli…), le da je v gimnaziji nekoliko razširjena zadeva.

A lahko prosim odprete novo temo o šolskih potrebščinah ipd., ker mene samo zanima, če so še kje v 5rOŠ delali seminarsko nalogo, kot jo opisujem jaz, hvala.

Pričakujem da mi bo vseeno kdo odgovoril na moje vprašanje.

baze 🙂