sestra bi hčerko naselila pri meni
sonja907, 27.04.2024 ob 11:22
Mene je teta z odprtimi rokami sprejela v Ljubljano, ko sem tam študirala. Za eno leto, potem sem dobila študentski dom. Dala mi je sobo, tudi večerjo je skuhala še zame in sem ji za to neizmerno hvaležna. Vsake toliko sem ji pustila denar za hrano, čeprav ni hotela vzeti.
Ampak to so bili še časi, ko so člani družine še skrbeli drug za drugega, ko je bilo samoumevno, da boš, če imaš prostor, sprejel svojega nečaka/nečakinjo, ki je prišla v mesto študirat. To so bili časi, ko ni vsak samo za svojo rit skrbel in ko mu niso vsi ostali okoli govorili “da ni dolžen” ničesar narediti za družino in prijatelje. Najbolj zanimivo pa je, ko se vsi ob taki mentaliteti potem sprašujete, kako to, da so otroci vedno večji individualisti in vedno bolj egoistično nastrojeni. Pa saj jih sami v tem duhu vzgajate! Bog ne daj, da bi odrasli otrok popazil vašega psa za par dni, ko vi greste na dopust. To je vsiljevanje. Bog ne daj, da bi 16-letnik popazil na 8-letnika, ko gresta vidva za dve uri ven. To je izkoriščanje otroka. Otroci rastejo z idejo, da so jim drugi člani družine dolžni zagotavljati vse za njihovo dobro počutje, oni sami bodo pa za druge naredili kaj, samo če to želijo. In seveda večinoma ne želijo.
Vedno bolj me čudi, da se čudite, da je danes mladina “tako egoistična”, pa kako jih v šolah ne učijo, da pomagajo drugim itd. A vi jih pa učite tega? Šola jih sicer uči v tej smeri, ne more pa narediti ničesar, če so otroci v domači družini navajeni skrbeti samo za svojo rit in jim je vse ostalo odveč.
Egoističen otrok bo postal egoističen odrasel. Kot v primeru te avtorice (kjer gre itak samo za klike in provokacijo). K odgovoru me pa ni pripravila ta provokativna štorija, ampak odgovori. Avtorica je očitno pričakovala, da jo bodo popljuvali, zato je napisala, da gre celo za 4-sobno stanovanje, kjer je sama noter. Pa se je uštela, hahah. Večina ji piše, da “ni dolžna” sprejeti nečakinje, če tega noče. Itak!
Ah, daj no, ne pretiravaj. Govoriš o preživetih časih. O časih, ko si moral zatreti sebe in živeti po pravilih okolice, cerkve, staršev… Ko si se moral poročiti s tistim, ki je bil primeren v očeh staršev, ne zate, ko si moral hoditi v cerkev, ker je hodila vsa vas, ne ker si tako čutil, ko so moški, ki so čutili, da so drugačni (geji), šli raje za župnika, da ne bi osramotili družine, kot da bi živeli po lastnih načelih. Finta pa je v tem, da so ti zafrustrirani ljudje delali škodo ostalim, travmirali svojo okolico in nanjo širili svoje nezadovoljstvo. To, da postaviš okolici MEJE, ne pomeni, da si egoist. To, da si dovoliš biti srečen in živeti po svojih merilih, ne izključuje pomoči drugim. Prej nasprotno. Še toliko bolj srčna in iskrena je.
Ti, draga Sonja, in ostali somišljeniki pa ste tipični primer oseb, ki ste vse življenje živeli po merilih drugih, tako zelo, da sploh veste več ne, kdo v resnici ste. Odrezali ste se sebi, ker so vam drugi pravili, da je to vaša dolžnost. In zato čutite zamero do tistih, ki znajo postaviti meje, ki si jih vi niste upali, in živijo polnejša življenja. Ubogi vaši otroci, ki ne bodo smeli živeti, saj ste jih na svet spravili, da bi vas negovali na stara leta. Problemi bodo takoj, ko bodo začeli razmišljati s svojo glavo (če ne boste tega v kali zatrli in jih že v štartu uničili), ko bodo izbrali študij in kraj bivanja po lastni izbiri, ko bodo izbrali partnerja, kot jim bo velvalo srce, in končno, ko vas bodo nebogljene dali v dom, saj ob službi do 70. leta ne bodo mogli skrbeti za vas. Draga Sonja. življenje se je spremenilo. Ne moreš pričakovati, da bodo relacije med ljudmi enake, kot v srednjem veku. Res je bila takrat povezanost skupnosti večja, a za kakšno ceno? Zanjo so se posamezniki odpovedali svojemu življenju.