Simfonija …
Nikar se ne sprašuje, to bo približno tako, vsaj
tak imam občutek, kot v nanizanki o Mistru Boccacciu,
ki je samo pikico na “i” še postavljal, ko je bil poklican
k obroku. In v eni njegovih prigod je nastopil gospod,
ki je hodil vasovati tja, kamor ne bi smel, pa se je potem
odel v krilca, pa zvonček je imel in takole je pel:
Cin cin cin cin, nadangel Gabrijel prihaja …… cin cin cin cin …
in potem mu je ta gospa odprla in potem ……….. je bilo, kar je bilo. Na koncu so mu pripravili zanko, je bil revež nekako zadelan z medom – p.s. medom!!!!, nato pa povaljan ali kaj vem kako že z gosjim perjem. In samo domišljija nam lahko nazorno prikaže, kako je od tega gospoda, ki se je imenoval nadangel Gabrijel (p.s. opomba prevajalca: Gabrijel, nič nima to veze s teboj, ti si več kot nadangel, ti si NAŠ GABRIJEL!!!!) frčalo perje!!!!
Ste gledali to, prijatelji ljubi??? Če niste, ste zamudili tričetrt urice smeha in dobre volje in današnjih lepih sočnih spominov.
Mariči