Noče hodit nikamor,k nobenemu športu,radi bi da bi se malo gibal,pa tak,tudi zaradi družbe.Vpisal se je k šolskemu nogometu,potem pa 2 krat šel,naenkrat pa mu več ni.In noče hodit.Smo rekli če bi kaj druga,odbojka,bilo kaj.Ampak njemu ni.Rad je na računalniku,in rad se vozi s kolesom.Ali ga naj prepričujemo v ka,ali ga pustimo?

Ali se druži s sošolci, prijatelji? Pridejo k njemu ali on k njim? To se mi zdi zelo pomembno, da zna tkati socialne vezi z drugimi. Niso pa vsi za kolektivne športe ali sploh za šport. Spodbujaj kolesarjenje.

Pustite ga pri miru! Jaz sem tudi sovražila kolektivne športe, kar slabo mi je , če pomilsim, da bi me kdo sili, še telovadbo v šoli sem komaj preživela.

Nehajte mu vsiljevat svoje ideje, kaj bi moral počet – za gibanje pa pojdite ven na sprehod z njim ali pa, kaj komplicirate, saj rad kolesari. Pa naj kolesari.

Včasih pride kak sošolec k njemu,ali gre on kam na obisk.Očitno bomo pa samo kolearil.

Našega so v šoli non stop zbadali – nič mi ni povedal. Ni pa nikamor šel in v šoli ni imel prijateljev. Šele po dveh letih je bil v šoli tak izbruh, da ni za povedat koliko gorja je privrelo iz otroka.

Vprašaj v šoli, pozanimaj se, pogovarjaj se z njim.

Zdaj naš hodi k rokometu ( njegova želja ) in ima prijatelje.

Če želiš ti napišem kaj več, drugače pa res ne bi ponovno doživljala vsega skupaj.

Mislim sa v šoli ni nič narobe,velikokrat hodim k učiteljici,tako dea sodeljum.Pa tud mali pove če je bilo kaj.tudi s sošolci se dobro razume.Jz bi samo rada vedela zakaj noče npr.k nogometu,ko s je vpisal,bil zagret,naenkat ‘pa on več ne bo hodil,ker se mu ne da,in mu ni.Ampak meni to ni dovolj dober odgovor,kaj več pa ne zvem.,em vprašala učiteljico,ampak je tudi ona bila začudenain ni vedela ničesar.

kaj pa če bi računalnik malo omejili, recimo ura na dan….dovolj?

Mogoče bi mu bil všeč kakšen induvidualen šport, kjer si pač samostojen in odvisen od sebe. Teh je kar nekaj (gimnastika, plavanje, plezanje, lokostrelstvo, karate…..Tudi meni ni bilo za kolektivne športe, ko sem bila otrok. In moj sin je ravno tak. Star je 11 let in je poskusil že marsikaj. Treniral je nogomet, plezanje, zdaj pa trenira karate.

In veselimo se že, ko bo zapadel sneg, da bomo šli spet smučat. Drugače pa tudi radi drsamo in se sankamo.

Računalnik pa omejite, in čimveč na sveži zrak. Pa četudi samo na sprehod.
Lp.

Je pač poskusil in mu ni bilo všeč. Jaz sem bila tudi zmeraj navdušena, ampak sem kmalu ugotovila, da nisem za to. Jaz ga ne bi silila. Naj poskusi kaj drugega. Saj ni treba, da so vsi športniki.

Vsekakor bi bilo smiselno ugotoviti, zakaj mu je upadla motivacija, če je rad šel na nogomet. Najprej je imel interes, potem pa ne več? Zagotovo ni lenoba.

Računalnika mu jaz ne bi omejevala, ga bo sam, ko bo spet našel veselje za druge stvari. Na silo boste pa bolj malo dosegli, le v stisko ga boste spravili.

Glede omejitve računalnika: o tem ne moremo govoriti, če ne vemo, koliko časa preživi na njem. Več kot pol ure na dan (povprečno v celem tednu) je zame preveč. Saj naši tudi včasih igrajo eno uro ali več (ko je npr. kakšen deževen dan), samo to ni vsak dan in precej je takih dni, ko ga sploh ne prižgejo.