Sita sem revščine
Joj ne morem razumeti kako ste lahko tako brez pomanjkanja empatije do sočloveka. Tako kot gre tisti stari rek: sit lačnemu ne verjame…..ženska je pač povedala, da ji je težko. Je to tako težko razumet? Vsem nestrpnim in neempatičnim dajalcem nepotrebnih nasvetov želim, da se nikoli ne znajdejo v takšni situaciji in živijo lepo življenje še naprej….dejstvo pa je, da je revščina tudi socialno izključujoča…nimaš denarja za nič dobesedno….samo za golo preživetje. Nimaš denarja da greš s prijateljicami na kavo, izlet, ker ti je nerodno in težko dati 5 eur (to je lahko že kosilo za dva,tri dni) in pač ne gre. In potem je tako, da ostajaš čedalje bolj sam, osamljen.
Taki so mi najbolj všeč, ko te pošiljajo na prostovoljno delo….pa niti na kraj pameti jim ne pride,
da tudi pot na prostovoljno delo stane…..vsak dan, ali pa naj gre peš? Deset km, v eno smer,
deset nazaj, osem ur zastonj delat brez malice, šala mala. Ker drugače je pa lena, a ne.[/quote]
Pojma nimate! Plačilo prevoza na delo in iz dela in malica! Bo šlo!
Ampak ker ste babe lene, se vam ne ljubi delat.
Če ne drugega bi lahko svojim sosedom pomagale pa bi zaslužile kak “peni”.
Ampak ve bi smučale, pa v hribe hodile, pa počitnice bi, pa …lepe oblekce, pa … To vsem nam delovnim ljudem seveda pade z neba, se ni treba nič trudit. Samo doma sedet, pa čakat. Mogoče bodo predsezonske karte same k nam prišle, pa gojzerji, pa počitnice. Si poleti skušala dobiti delo na obali, recimo pomivanje posode? Si?
Kar pa se gojzerjev tiče, pa piše najbližjemu planinskemu društvu ( še bolje stopi v času uradnih ur do njih in jih prosi ali lahko pustiš listek z prošnjo za gojzejre). Ampak ti bi nove, a ne?[/quote]
Ne, ti pojma nimaš.
Sosedom bi pomagale? Super ideja, če ne bi bili sosedje tudi brez denarja, pa kaj vraga naj bi
jim pa pomagala? Pomest po tleh?
Delo na obali? Do obale pa peš spet a ne? Pa v grmu spat, ker prenočišče tudi stane, al kako?
Pa kaj naj Planinsko društvo ima z gojzarji? Da bi ji prodali rabljene? Saj so tudi na Bolhi
rabljeni, pa tudi za rabljene NIMA.
In seveda, jasno, kaj ima kdo za sanjat o smučanju in hribih (ti so celo zastonj) če je reven?
Lepo pred TV, pa tiho bit.
Se kar strinjam s tem. Preden firma propade, praktično vsak slepec vidi, kam situacija pelje. Če se dovolj angaziras, lahko ugotoviš, kaj trg dela potrebuje – se izobrazis v tej smeri ( če je potrebno) in ponudis svojo storitev ali delo. Tudi zgoraj omenjeno prostovoljstvo je lahko koristno, saj to lahko opravljas samo par ur na dan – si vsaj med ljudmi in socializiran, ne pa doma jamrajoč nad prekleto usodo. Preveč smo sprijaznjeni s tem, da drugi upravljajo z nami in našo prihodnostjo.
Se kar strinjam s tem. Preden firma propade, praktično vsak slepec vidi, kam situacija pelje. Če se dovolj angaziras, lahko ugotoviš, kaj trg dela potrebuje – se izobrazis v tej smeri ( če je potrebno) in ponudis svojo storitev ali delo. Tudi zgoraj omenjeno prostovoljstvo je lahko koristno, saj to lahko opravljas samo par ur na dan – si vsaj med ljudmi in socializiran, ne pa doma jamrajoč nad prekleto usodo. Preveč smo sprijaznjeni s tem, da drugi upravljajo z nami in našo prihodnostjo.[/quote]
Vsak jamrac tle gor naj napise svojo zivljensko zgodbo pa bo vsem hitro jasno zakaj je u peesdi
Če vsak dan poje za 1€ kruha in če se kruhu odpove in ga sploh ne je. Bo prihranila 30€. Če ga sama peče, bo dosti dosti manj prihranila. Kar nekaj mesecev bo šlo za gojzarje. V enem boo privarčevala kvečjemu za natikače.[/quote]
naj sploh ne je, prana ji bo pomagala, pa bo prihranila vse. Gojzarjev tudi ne rabi, saj se lahko teleportira kamor hoče.
Lepo te pozdravljam!
Rada bi ti sporočila, da delim popolnoma enake dneve in enake želje! V zadnjem času sem si tolikokrat rekla ravno te besede, ki si jih ti napisala.
Malo hecno, a bila sem zelo hvaležna, ko sem prebrala tvoje sporočilo. Nisem več edina.
Sedaj se borim za novo delovno mesto, ker sem brez službe. Ta, ki je zaposlena na sprejemnem mestu nove službe, mi je danes ponovno pokazala svoj prezir in posmeh. Sploh ne ve, da mi je ubila vso voljo.
Ko se skušaš zaposliti, moraš vložiti ogromno, da sploh upaš o sebi pomisliti, da si lahko zaposlen, pri denarju in da končno lahko zaživiš bolj normalno. Nam zaposlitev predstavlja življenje in bilo bi lepo, ko bi bili nekateri bolj solidarni do tistih, ki se borijo za svoje delo.
Sem napisala nekateri, ker večkrat doživim, da so pa eni res ostali ljudje, z glavo in srcem na mestu in takim vsa pohvala!
Oj! Ni velika tolažba, a zavedaj se, da nisi edina! Vsaj jaz popolnoma enako doživljam!
Mogoče bomo enkrat klub ali društvo, in celo slavne, ker nismo nehale sanjate o lepem življenju, četudi nas je ponižalo do tal.
Lepo bodi, bodimo pogumne!
Popolnoma te razumem. Sama sem bila nekaj let brez zaposlitve, zato sem vmes čistila, pomagla kmetom in si plačala študij. Naredila reorganizacijo stroškov in črtala vse mogoče od sušenja v sušilc zaradi elketrike, do prodaje avta in uporabe bicikla,… Ogromno sem delala prostovoljno, bila na vsaki pasji procesiji, da bi se “mrežila in prodajal”, tudi pripeljala nekaj projektov v regijo – zaposlili so pa po vezah! Jasno sedaj pa životarijo in se sitem sesuva, ker zaposleni nimajo pojma, denar pa ne priteka.
No na koncu sem požrla vse ponos in sranje ter tudi jaz izsilila službo po vezah. Po treh letih se mi zaposlitev izteka z novim letom in že me grabi panika. Je pa res, da sem spet malo pridobila na samozavesti in vse stroške ter dolgove spravila na nulo, si obnovila garderobo in gospodinjske aparate. HB vsaj z minusom ne vstopam v novo leto! Celo z rahlim plusom z dodatnim popldanskim delom, ki ga bom morala sedaj ukiniti, ker z popoldanskim s.p. ne zaslužim dovolj za polno delo, popoldanskega kot brezposeln pa ne moreš imeti!!! Ta glupi plusek mi bo pa še škodil, ker zaradi njega ne bom upravičena do denarne pomoč. Upam, da čimprej dobim zaposlitev, magari za snažilko. Otroci so v drugi triadi in bodo potrpeli mojo popoldansko odsotnost.
Samo vztrajaj in počasi rini naprej. Druga ti ne preostane. Drži se.
Vsak jamrac tle gor naj napise svojo zivljensko zgodbo pa bo vsem hitro jasno zakaj je u peesdi
Odličen komentar!
Preden začnete jamračice nabijati v stilu “ti ne privoščimo, da bi bila kdaj na tem”, še tole pojasnilo: sem bila na tem, pa nisem jamrala in se sama sebi smilila. Iskala sem izhod in ga našla, po približno dveh letih. Se najde, samo treba se je potruditi, ne čakati doma in ne vihati nosu v stilu “to pa ne bi, to pa ni zame, ker se cenim” (kao).
In ja, res je huda travma, če nimaš 5 € za kavo s “prijateljicami” (se hecam). Če bi bile tisto res prijateljice, bi ti one plačale tisto kavo. Ali pa bi jim jo doma skuhala, sigurno bi prinesle s seboj kakšnih 10 dkg, bi imela še za naslednjič.
Revščine nihče ne mara. Kako človek pluje v življenju je več ali manj v glavi. Kar je naučen. V kaj verjame kdo je. Travme so težke stvari in program, ki ga človek nosi mu ne dopusti, da se spremeni. Psihologi pri nas pa so dragi, da bi človek v stiski vsaj leto, dve hodil in spremenil svoj program, da bi lažje plaval v življenju. Naprimer moja sestrična, luštna, šarmantna, dokaj inteligentna o sebi misli, da je največji gnoj od gnoja, ker jo je njen oče dobesedno sovražil. In v življenju še ni nič ustvarila, ker pač verjame, da je gnoj. Ko bi jo vi videli v živo bi mislili joj kako luštna punca in bi ji bili zavistni glede njenega šarma ampak v resnici je v njej samo žalost……Zato jaz nobenega ne obsojam kaj je, kdo je in mu pravim kozje molitvice kaj lahko naredi. Ljudje itak vedno gledajo samo preko sebe in skoraj nihče nima empatije oziroma razumevanja zakaj nekdo ne dobi službe po par let nekdo pa takoj.
Bogat ni tisti, ki ima vsega preveč ampak ko ima tisto, kar res potrebuje. Naj uganem…šla si z dobrih dohodkov skoraj na nič in to bollli. Ti si revna, ker se tako počutiš. Jaz pa sem zelo bogata! Hja…pred tremi leti sem se zavestno odločila za dve stvari: ekološko in minimalistično življenje. Avto sem prodala, ker sem ugotovila, da 98{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} časa stoji. Zdaj imam rabljen bicikelj in pa izkaznico za Bicikelj. Če kam grem, se zmenim na strani Prevoz. Oblačila izmenjam na menjavi in sem oblečena bolje kot kdajkoli prej za 3 evre. Popravljam in predelujem oblačila. Hrane kupujem samo toliko kot potrebujem, z listkom in ne mečem več v smeti. Včlanjena sem v knjižnico in Biblos, kjer dobim knjige. Izobražujem se sistematično s pomočjo tečajev na intetnetu. Če rabim kakšno stvar, si izposodim v knjižnici Reči. Snaga ima repair cafe, kjer lahko pod nadxorom mojstra popraviš manjše okvare ali kaj izdelaš. Naučila sem se popravljati tehnične predmete in včasih dobim na ta račun tudi denarno nagrado. Vse, kar je bilo šare, sem podarila ali vrgla v smeti. Darila izdelujem sama, ovoji in dekoracije so iz recikliranega materiala. Posledica? Stroški so se znižali za 60-70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in navezala sem stike z ogromnim številom ljudi. Je pa treba delat in držat red in disciplino. V zameno si lahko privoščim sanjski dopust ali predčasno odplačilo kredita ali polog na varčevalni račun. Na račun svojega znanja lahko tudi bistveno izboljšam pogoje tistim, ki so manj srečni kot jaz. Ustvarjam boljši svet!
Lej, jaz razmišljam tako : če je uspelo nekomu drugemu in če je uspelo meni, potem lahko uspe tudi tretjemu…ne gre se tle za pomanjkanje empatije, brez skrbi.
OFF TOPIC : Če je tvoja sestrična res tko fajn, mi pa pošlji kontakt na ZS …[/quote]
Imaš drugačno občutljivost. Veš saj jaz poznam tudi ljudi, ki so bili spolno zlorabljeni v otroštvu, oče in mama sta bila neobčutljiva za otrokove potrebe, pa so ti otroci zdaj odrasli dokaj o.k. Imajo probleme samo ne tako velike, da bi se poznalo na finančnem področju, na področju odnosov. Zakaj pa nekdo, ki je doživel enako propade dobesedno se pa še vedno ukvarjajo psihologi. Zato jaz pravim vsak človek je individualen in če tebi nekaj pomaga, drugemu ne. In k vsakemu človeku je potrebno pristopiti na nov, drugačen način. Zato je človekova duševnost tako kompleksna, ker vsak človek drugače občuti. Velikokrat je potrebno tudi preveriti prednike in zgodovino.
Sestrična, bom poizkušala preko pogovora napeljati, če želi koga spoznati.
Kar res potrebuješ na podeželju, je avto, ker so povezave marsikje slabe. Skoraj vse ostalo pa je z malo domišljije in organizacije dosegljivo tudi na podeželju. In še hrano lahko pridelaš. Sem živela tudi tam…
Moj prihranek v letu dni je bil med 7000 in 8000 evri. Nekoliko manjša številka je ostala na računu. Moja plača je 12 000 evrov, povprečje. Najlažje je sebe in druge prepričati, da tak življenski stil ni možen, da se ne bi slučajno kdo spomnil in vam vzbujal slabo vest! 🙂
Ti fajn nakladaš. S tistim, kar opisuješ zgoraj, ni šans da si prihranila 7-8 jurjev. Koliko plačuješ najemnine? Koliko za mesečne stroške? Internet? RTV? Zavarovanje za stanovanje, dopolnilno zavarovanje? Ajjaaa, vse to plačuje nekdo drug, ti pa se igračkaš za ekologinjo 😀 Mi greste na živce take mamine ali moževe maze, ki se preseravate z nekimi populističnimi filozofijami. Ko ti bo zmanjkalo za kruh in elektriko, se spet oglasi!