Sita sem revščine
Prihranek pri čem? Darilih in cotah??? Da tak prihranek imaš, pomeni, da si prej absurdno zapravljala. To hočeš povedat? Ker drugih stvari nisi navajala. Avto, cote, hrane kupiš toliko, kot je poješ (duh!!!), nekaj malega prihraniš pri servisih (koliko je to, 100 evrov letno) in to je to. Od česa so ti tvoji famozni prihranki?? Za vse našteto si prej dala 8000 evrov letno?
Seveda je takšen življenjski stil možen. Marsikdo ga mora živeti, tudi jaz trenutno. Le prihranim nič, ker imam le toliko, da preživim. Sem se sprijaznila, seveda z upanjem, da se zdravje popravi in bom lahko zopet delala. ( Thor, tudi takšne zgodbe so). Mi ni hudega, kot tebi ne. Samo ne moreš primerjati avtorice ali mene s sabo. To je tvoja odločitev, prihraniš, s tem prihrankom pa si lahko izpolniš pač kakšno željo. Nekdo, ki pa živi tako ker mora je pa resnično druga zgodba.
da je tolazba slaba, pa vendar: zaposlena oba, placa moja minimalna, njegova 100 evrov vec, pa se pocutim kot v zaporu.
placujemo stanovanjski kredit, vrtec plačujemo 55{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene, OD 20 evrov, obracam vsak cent v trgovini. na morju od nakupa stanovanja se nismo bili (in se 25 let ne bomo, ocitno-toliko je se kredita), smucala sem nazadnje pred 10imi leti.
gledalisce? kino? mali nakup za duso? ne vem, kaj je to…
smesno pa je, da se tule enacim s tabo (vem, da mi je vseeno malo lazje), drzava pa mi v vsaki odlocbi napise, da mi gre prav krasno. ker ne uposteva, da je 1/3 nasih dohodkov pravzaprav namenjena zagotovitvi strehe nad glavo… in tako od place do place…
je to veliko ali se hočeš samo pohvalit kako poceni imaš streho nad blond glavo?[/quote]
meni se 400 evrov za stanovanjskikredit mesecno pri dohodkih 1300 evrov ne zdi malo. torej sem blond?! mogoce pa sem res…[/quote]
minimalc + minimalc+100€ + otroški dodatek = >1.300€
poleg tega je pa 400 eurov za stanovanjski kredit vsekakor manj kot 450 eurov najemnine + stroški, pa toliko plačuje marsikdo s še manjšimi dohodki…
Popolnoma razumem tvoje občutke. Lahko se postavim v tvojo situacijo. Precej podobno živim.
Mi je pa doslej uspelo hoditi za teden dni na morje, ki ga res obožujem, a le zato, ker si poleg hrane in položnic, ničesar drugega ne privoščim. Pa sem stara in sem le nekaj lepega preživela. Srce me boli za vse mlade in seveda za moje otroke, ki so pristali v tako bednih razmerah. Prekleti vsi, ki so Slovenijo spravili tako nizko. In res, vse brezposelne nekateri preskrbljeni pošiljajo v tujino. Je to normalno? Tudi mi smo Slovenci, radi bi pošteno in dostojno delali in živeli doma.
Ne obupaj, držim pesti zate.
In ja, kaj si povedala? Da si nezaposljiva? Kaj ponujaš kot znanje? Kaj znaš delat! Zakaj ne greš in ne deluješ kot prostovoljka?[/quote]
… in eden preveč pameten in ošaben.[/quote]
Zakaj pa? Ker nekoga, ki stoka, vpraša, kaj zna delat? Očitno nič, če je brezposelna.
Preštevanje penijev v času centov je več kot znak, da s tole ni vse ok??
Bi predsezonsko karto za smučarijo ( eden najdražjih športov), bi nove gojzerje, zraven pa zbira penije. Pa ljudje božji, a ste vi sploh funkcionalno pismeni. Tale vas v živ mozek!
… in eden preveč pameten in ošaben.[/quote]
Zakaj pa? Ker nekoga, ki stoka, vpraša, kaj zna delat? Očitno nič, če je brezposelna.
Preštevanje penijev v času centov je več kot znak, da s tole ni vse ok??
Bi predsezonsko karto za smučarijo ( eden najdražjih športov), bi nove gojzerje, zraven pa zbira penije. Pa ljudje božji, a ste vi sploh funkcionalno pismeni. Tale vas v živ mozek![/quote]
Ne sprenevedaj se. Tvoj podpis je tudi del pisanja.
Jaz imam za nova oblačila, ampak kupujem mešano. Nekaj rabljeno, second hand, (tudi bolha), nekaj novo.
Res pa je, da zaradi občutka da lahko kupim novo, brez problema kupim rabljeno. Če mi je všeč in se zaradi tega ne počutim prikrajšano.
Kar se pa tiče drugih priboljškov, potovanj, vsega ostalega, pa ti lahko svetujem samo izobraževanje, izobraževanje… Ne vem kaj te zanima, kako je dostopno tisto kar te zanima in kako je plačamo, če si v tem specialist– ampak to te bo potegnilo iz povprečnosti.
Lepo pozdravljena!
Meni se je zgodilo v srednji šoli, točno se okoliščin ne spomnim, da sem vse naloge naredil in vse, obvestil sošolce, pa moje seminarske ni bilo v enem kupu in sem dobil slabo oceno – cvek.
Nič kriv, vse sem naredil, potrudil, na koncu pa takole.
Profesorica matematike me je pogledala, ne bom rekel hladno ampak bolj tako in rekla: “Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.”
Želela je reči, da sem malo preveč leseno ravnal. Malo bi se znašel, malo zrinil, malo povprašal – pa bi bil rezultat dosti boljši. Smiliti se nekaj in javkati – je no go.
Na faksu se mi je zgodilo nekaj zelo podobnega, kjer sem znal solidno, pa dobil, ,po spletu okoliščin – najslabšo – a pozitivno oceno – 6.
Od takrat se več ne pustim nikomur.
Imam krasno ženo, zelo fino gospo, ona rihta družino in vse kar je povezano z otroci. Jaz služim denar, o vsem se odločava skupaj. Otroka – dva sinova – sta zelo pridna.
Obema pa bom zrihtal službe. Pa ne tako, kot si vi “mislite”. Starejši že ima svojo firmo, kjer je direktor, nekaj strank mu prepuščam, neko štipendijo že dobiva. Bo pa sedaj končal srednjo šolo. Od mladega želim, da ima natančen vpogled, kako se služi denar.
Kaj bi jaz naredil na tvojem mestu?
Dve stvari:
– obrnil bi se na prijatelje, sošolce, ter jih previdno, a odkrito povprašal, kaj se da dogovoriti z njimi – ali služba ali posel
– razmislil bi, kaj znam in koga poznam, ki mi zaupa. Njega bi prosil za pomoč.
Pa čisto tako… Imaš fanta, moža, prijatelja? Najdi si nekoga, hudiča. V dvoje je dosti lažje krmariti med čermi.
Iti v tujino je dvorezen meč. Če človek nima izkušenj, pa nekaj denarja na zalogi in ene zvitosti, ga lahko še prej oberejo, kot si misli. V tujini se da daleč več zaslužiti – a padec v luknjo je lahko bolj globok.
Pa nehaj razmišljati o tem kaj bi si kupila,
Lepo pozdravljena!
Meni se je zgodilo v srednji šoli, točno se okoliščin ne spomnim, da sem vse naloge naredil in vse, obvestil sošolce, pa moje seminarske ni bilo v enem kupu in sem dobil slabo oceno – cvek.
Nič kriv, vse sem naredil, potrudil, na koncu pa takole.
Profesorica matematike me je pogledala, ne bom rekel hladno ampak bolj tako in rekla: “Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.”
Želela je reči, da sem malo preveč leseno ravnal. Malo bi se znašel, malo zrinil, malo povprašal – pa bi bil rezultat dosti boljši. Smiliti se nekaj in javkati – je no go.
Na faksu se mi je zgodilo nekaj zelo podobnega, kjer sem znal solidno, pa dobil, ,po spletu okoliščin – najslabšo – a pozitivno oceno – 6.
Od takrat se več ne pustim nikomur.
Imam krasno ženo, zelo fino gospo, ona rihta družino in vse kar je povezano z otroci. Jaz služim denar, o vsem se odločava skupaj. Otroka – dva sinova – sta zelo pridna.
Obema pa bom zrihtal službe. Pa ne tako, kot si vi “mislite”. Starejši že ima svojo firmo, kjer je direktor, nekaj strank mu prepuščam, neko štipendijo že dobiva. Bo pa sedaj končal srednjo šolo. Od mladega želim, da ima natančen vpogled, kako se služi denar.
Kaj bi jaz naredil na tvojem mestu?
Dve stvari:
– obrnil bi se na prijatelje, sošolce, ter jih previdno, a odkrito povprašal, kaj se da dogovoriti z njimi – ali služba ali posel
– razmislil bi, kaj znam in koga poznam, ki mi zaupa. Njega bi prosil za pomoč.
Pa čisto tako… Imaš fanta, moža, prijatelja? Najdi si nekoga, hudiča. V dvoje je dosti lažje krmariti med čermi.
Iti v tujino je dvorezen meč. Če človek nima izkušenj, pa nekaj denarja na zalogi in ene zvitosti, ga lahko še prej oberejo, kot si misli. V tujini se da daleč več zaslužiti – a padec v luknjo je lahko bolj globok.
Pa nehaj razmišljati o tem kaj bi si kupila,
[/quote]Starejši sin hodi v srednjo šolo, ima firmo kjer je direktor ter dobiva povrh še štipendijo? Abejžno.
Dober človek in da se zaveda, da je lahko sploh človek mora imeti vse to kar si naštevala. Zavedanje, občutke in na lastni koži izkusiti. Šele nato lahko veš, da živiš, ker veš kako je s tem živeti in kaj to predstavlja z dneva v dan.
In vidim, da ti najbolje sedejo hribi, ker tudi sam grem v hribe in vem zakaj koga najbolj vlečejo hribi.
Lahko bi počel kot praviš izleti, morje, smučanje in vse to kar sem nekoč. Ampak, ko grem v planine pozabim na ostale želje, ker mi je to dovolj.
In pri tebi če je želja za čevlje in to ogromnega pomena ni težava meni osebno, dati nekam mojega crypto zaslužka sploh pa za čevlje, ki se potrebujejo. Samo reci. Edino potem moraš hoditi z dobro voljo v planine, ker tako lahko potem vrneš, da greš z nasmeškom in to je cena, da dam za čevlje. Samo dobra volja. Daj kontakt.lp
“Sita sem slovenske neumnosti, še bolj pa pohlepa, zavisti in nevoščljivosti.”
To je rekla tudi Evropska unija. Pa slo. korupcijo si pozabila omenit. https://www.zurnal24.si/slovenija/korupcija-slovenija-se-poslabsala-polozaj-322737