Škoda mi je denarja za poletni oddih
… sem poslušala enkrat eno predavanje pod. dr. Zadela – in mislim,da je rekel nekaj v tem smislu, da je to sekiranje na zalogo… “sej veš, zdaj še imam služno, ampak nikoli ne vem kaj bo, a veš, hudo, je treba pazt in šparat…”
v bistvu preživiš življenje v strahu in odrekanj za nekaj, kar ne veš,d a se bo zgodilo, ti pa se že sekiraš in odrekaš vnaprej… je to sploh življenje?
pa pazi, ne govorim o zapravljivosti -je prav,d asmo preudarni, damo kaj na stran itd, ampak si še vseeno privoščimo za želje, sprostitev, dušo,… če si pa ne, ker te je strah že v naprej, brez osnove in da se namenoma odrekaš in si doma zato… to pa je uničevanje kakovosti življenja zaradi tega vnaprejšnjega sekiranja brez osnove…
zame je to škrtuhstvo do samega sebe in zmanjševanje kvalitete življenja.
ne verjamem, da je to podobno. Ti nimaš denarja za dopust, samo to je. Ona si lahko privošči oboje.[/quote]
Slabo bereš. Denarja imam dovolj.[/quote]
Vprašanje kaj pomeni dovolj denarja, meni to pomeni, da mi ni potrebno gledato ko si nekaj zaželim, ne glede na to koliko stane.
Ko pa začneš delati primerjavo z drugimi stvarmi pa je očitno da denarja nimaš dovolj za vse.
… sem poslušala enkrat eno predavanje pod. dr. Zadela – in mislim,da je rekel nekaj v tem smislu, da je to sekiranje na zalogo… “sej veš, zdaj še imam služno, ampak nikoli ne vem kaj bo, a veš, hudo, je treba pazt in šparat…”
v bistvu preživiš življenje v strahu in odrekanj za nekaj, kar ne veš,d a se bo zgodilo, ti pa se že sekiraš in odrekaš vnaprej… je to sploh življenje?
pa pazi, ne govorim o zapravljivosti -je prav,d asmo preudarni, damo kaj na stran itd, ampak si še vseeno privoščimo za želje, sprostitev, dušo,… če si pa ne, ker te je strah že v naprej, brez osnove in da se namenoma odrekaš in si doma zato… to pa je uničevanje kakovosti življenja zaradi tega vnaprejšnjega sekiranja brez osnove…
zame je to škrtuhstvo do samega sebe in zmanjševanje kvalitete življenja.[/quote]
Če si ne privoščimo, kljub želji je eno, če pa želje ni, pa drugo. A to razlika?
Tole sploh ni res. Če bi bil dopust merilo za uspešen zakon, ob današnjem potrošnistvu ne bi bilo ločitev.
Pride obdobje, ko se človeku ne ljubi potovati ali pa mu samo pač ni do zapravljanja.
Skupne načrte imava lahko tudi, če hodiva po borovnice ali se s kolesi kopat na savo. Za razumevanje ne rabiš tisoče eurov. Avtorici so se trenutno spremenile prioritete. Kar pa ne vpliva na njen odnos do moža. Razen če bi si on želel potovanj, ona pa bi nergala. A piše, da je tudi on doma zadovoljen. Če sta zadovoljna z dopustovanjem doma, ne vidim nobene potrebe, da bi hodila drugam.[/quote]
Sorry, je kar res, umetnost za nekatere je, da preživite z nekom 14 dni skupaj 24 ur na dan. Ljudje se tega izogibate, ker po 20 letih niste več povezani in si greste na živce.
Jaz osebno se imam super 1 mesec z mojim na oddihu, ker se pač imava fajn.
Tole sploh ni res. Če bi bil dopust merilo za uspešen zakon, ob današnjem potrošnistvu ne bi bilo ločitev.
Pride obdobje, ko se človeku ne ljubi potovati ali pa mu samo pač ni do zapravljanja.
Skupne načrte imava lahko tudi, če hodiva po borovnice ali se s kolesi kopat na savo. Za razumevanje ne rabiš tisoče eurov. Avtorici so se trenutno spremenile prioritete. Kar pa ne vpliva na njen odnos do moža. Razen če bi si on želel potovanj, ona pa bi nergala. A piše, da je tudi on doma zadovoljen. Če sta zadovoljna z dopustovanjem doma, ne vidim nobene potrebe, da bi hodila drugam.[/quote]
Sorry, je kar res, umetnost za nekatere je, da preživite z nekom 14 dni skupaj 24 ur na dan. Ljudje se tega izogibate, ker po 20 letih niste več povezani in si greste na živce.
Jaz osebno se imam super 1 mesec z mojim na oddihu, ker se pač imava fajn.[/quote]
Mimogrede, jaz osebno se imam z mojim fajn 12 mesecev na leto, ne glede na to, kje sva.
Obstaja razlika med tistimi z malo denarja, ki ga je škoda za dopust in škrtimi ljudmi, z veliko denarja, ki niti sebi ne privoščijo nič, oz. najnujnejše. Teh zadnjih, z velikimi dohodki, poznam kar nekaj, najraje se šlepajo na drugih. Mislim, da te “strezni” samo kakšna hujša bolezen ali kaj podobnega, da boš začela drugače razmišljati. Potem boš razmišljala, kako si bila neumna, ko nisi uživala svojega denarja. Tudi take sem poznala, ki so šli na drug svet z miljonom na banki in jim je bilo žal denarja za zdravniški pregled iz svojega žepa. Jaz ne bi čakala do tega trenutka.
Js bi temu rekla preprosto, da si postala modra 😀 Človek se lahko oddahne povsod, ne rabi it drugam zato, sploh ne na neko generično lokacijo, kjer bodo ljudje ležali ko sardele drug ob drugem in kamor se bo moral vozit 8 ur. Ljudje ne potujemo, da bi videli nove stvari, ampak da bi gledali z novimi očmi… to pa lahko tudi doma 😉
V bistvu je to nezrelost in slab odnos do samega sebe.
Od pamtiveka ljudje potrebujemo spremembo okolja, včasih so pač hodili pomagat delat sorodnikom v drugi vasi, danes pa gremo na dopust in dopust ni samo ležanje na plaži![/quote]
Ja, sprememba okolja je zelo pomembna.
Jaz to prakticiram celo leto.
En dan nakupujem v Lidlu, drugi v Mercatorju, tretji v Hoferju, četrti v Sparu, peti v Kalčku, šesti v Eurospinu …
Sem kot prerojena, sploh ne potrebujem dopusta.
Jaz sem prisiljena racionalno delati z denarjem. In sedaj, ko vidim, da je potrebno postoriti veliko stvari pri hiši, sem se odpovedala dopustu.
Ne pride mi na kraj pameti, da bi jemala posojilo ali limit zato, da bi nekam šla.
Včasih mi je bilo to skoraj nuja, sedaj pa sem spoznala, da temu ni tako. Da se lahko odpočijem tudi bližje domačega kraja ali pa kar doma.
V bistvu je to nezrelost in slab odnos do samega sebe.
Od pamtiveka ljudje potrebujemo spremembo okolja, včasih so pač hodili pomagat delat sorodnikom v drugi vasi, danes pa gremo na dopust in dopust ni samo ležanje na plaži![/quote]
Ja, sprememba okolja je zelo pomembna.
Jaz to prakticiram celo leto.
En dan nakupujem v Lidlu, drugi v Mercatorju, tretji v Hoferju, četrti v Sparu, peti v Kalčku, šesti v Eurospinu …
Sem kot prerojena, sploh ne potrebujem dopusta.[/quote]
Mene pa shopping ubijain utrudi. Kar je nujno, drugo pa čimprej stran iz trgovin.
Sploh ni res. Nezrelost in slab odnos do samega sebe je, ko se zaradi nekih fiksnih idej ali pričakovanj okolice odrekaš nečemu, kar potrebuješ. Enako nezrelo je počet nekaj, do česar ti nič ni samo zato, ker to vsi počnejo. Človek se mora poznat in ravnat v skladu s svojimi potrebami in zmožnostmi – to pa je tudi tisto, kar sem želela povedat. Nekateri potrebujete dopust na hrvaški obali/tropskih otokih/potovanja/križarjenja. Nekateri jih pač ne. Živi in pusti živeti.
Da imamo ljudje potrebo po menjavi okolja je pravljica. Veliko ljudi nima te potrebe. Veliko ljudi jo ima. Potrebo po hrani in vodi imamo vsi, tega pa ne.
faktor 46, 14.07.2016 ob 07:37
Imam dovolj denarja, da bi si privoščila dopust kje na Hrvaškem, v Italiji ali Grčiji … tako v apartmaju kot v hotelu. V mislih imam izključno morje, potovanja po svetu me pa sploh ne zanimajo.
Zdaj pa se mi že tretje leto enostavno zdi škoda ‘zapraviti’ denar za poletni dopust (junij, julij, avgust). Mogoče kakšen vikend v septembru.
Enostavno se mi zdi škoda vsakega € v ta namen, za to da se bom kopala ali sončila 14 dni, potem pa spet kruta realnost…raje te € namenim za kaj trajnega in bolj uporabnega.
Čudim pa se sama sebi … zakaj je prišlo do takega mišljenja, ker pred leti mi ni bilo za dopust škoda denarja in sem si ga privoščila obvezno vsako leto in to v velikem slogu.
In sem prav živela zato.
Nisem samska in zdolgočasena, da vas nebi to zavedlo.
Stara sem 46 let in imam družino.
Možu je itak vseeno kje je in je povsod srečen, hči študira v tujini in poredko pride domov, sine pa gre po svoje, z denarjem, ki ga zasluži med počitniškim delom.
Je še komu od vas škoda zapravljati denar za poletni dopust – kjerkoli?
JA
Nisi edina ki tako razmišlja
Na dopust na morje sem z veseljem hodila pred otroci, potem z otroci, ampak je bilo že kar stresno, potem so otroci zrastli in nočejo več z nama oz so se odselili.
Sedaj po pravici povedano najraje glavni dopust v tisti največji vročini preživljam tako, da prvih par dni poštimam bajto vrt in okolico, potem pa 10 dni leživa doma na terasi in v domačem bazenu, greva kam kaj pojest, povabiva sosede zvečer na karte in gin, kolesariva po okolci, greva kam na obisk.
Spomladi in jeseni pa si privoščiva potovanja z avtom ali avtodomom.
laracr, 15.07.2016 ob 08:10
Tole sploh ni res. Če bi bil dopust merilo za uspešen zakon, ob današnjem potrošnistvu ne bi bilo ločitev.
Pride obdobje, ko se človeku ne ljubi potovati ali pa mu samo pač ni do zapravljanja.
Skupne načrte imava lahko tudi, če hodiva po borovnice ali se s kolesi kopat na savo. Za razumevanje ne rabiš tisoče eurov. Avtorici so se trenutno spremenile prioritete. Kar pa ne vpliva na njen odnos do moža. Razen če bi si on želel potovanj, ona pa bi nergala. A piše, da je tudi on doma zadovoljen. Če sta zadovoljna z dopustovanjem doma, ne vidim nobene potrebe, da bi hodila drugam.[/quote]
Sorry, je kar res, umetnost za nekatere je, da preživite z nekom 14 dni skupaj 24 ur na dan. Ljudje se tega izogibate, ker po 20 letih niste več povezani in si greste na živce.
Jaz osebno se imam super 1 mesec z mojim na oddihu, ker se pač imava fajn.
Sicer stara tema – ampak to je velik sindrom Slovencev. Na dopuste hodijo samo, ko gredo zraven otroci.
Ko je treba pomislit na to, da boš 24 ur na dan samo z enim človek, jih pa dobesedno panika obide.
In ne, to ni isto kot “biti skupaj doma”. Zato jih veliko opusti dopuste, ko ptički odletijo. Tudi moji starši so bili taki. Ker drug z drugim nista imela 24 ur na dan kaj početi.
Meni je tudi škoda denarja. Za dopust gre kar veliko denarja, jaz pa ga nimam za razmetavat. In potem je še odvisno,kako se imaš na dopustu. Lahko greš na morje, pa je cel teden dež. Hvala lepa, križanke lahko rešujem doma, prav tako lahko igram karte. Kar me pa najbolj moti je to, da kamorkoli grem, zelo slabo spim, dobesedno se martram. In potem sem rajši doma. Rajši se dobro odpočijem na svoji postelji, če nama z možem paše morje, pa se zapeljeva v Sestian v Italijo, nimamo daleč. Tam se po želji naplavam, po poti se nekje ustaviva in greva na pico.
Nikakor. Z leti mi je vse manj škoda denarja za dopuste in podobno.
Imam skoraj 46 let, družino s skoraj odraslimi otroki.
Z možem greva kadar le lahko na vikend.
Poleti seveda na dopust. Lani so šli vsi otroci z nama, 2 sta potem šla nekaj dni prej domov.
Hišo imava, še eno nepremičnino tudi. Nekaj denarja imava v skladih, za pokojnino tudi nekaj.
V zidove ne misliva več vlagati. V avtomobile toliko, da so udobni, varni.
Raje gremo na dopust!
Življenje je prekratko, da bi ga zapravljala s “trajnostnimi” rečmi.
Spomini so tisto, kar šteje, doživetja.
Tisto, kar požene kri po žilah.
Nimam več toliko življenja pred sabo, da bi ga zapravljala za nesmiselne zadeve in za nekaj, kar je samo dobro, fino, pričakovano.
Živim za stvari, ki me osrečujejo.
In ja,. to so dopusti, to je kakšen izlet, to so vikendi.
Raziskovanje smo pa dali že “čez”.
Škoda mi je glavnega dopusta zapraviti za hitenje iz ene lokacije na drugo in da čim več vidim!