copate, copate, copate si obuj, copate, copate…………

stara ja pa 5 in pol…..in nič je ne moti tud če zdele pozimi s povsem bosimi nogami skače po parketu……

a bo kdaj boljše?

jaz sem na istem….
Ne nič ne bo boljš, naša je stara 6 in pol. In jaz se derem za isto stvar že zeloooooo dolgo časa. Pa še za kaj drugega.

škoda živcev , raje obuj otrokom tople nogavičke ..ali pa tiste , ki imajo na podplatih gumijaste čepke

,,,jaz se to derem že 15 let….
Dobro jutro!

Name se tudi mož vedno “dere”, da moram obut copate, pa sem celo zimo vedno bosa, ali pa največ v nogavicah :-))))) Zato pa mojima dvema razgrajačema praviloma nikoli ne “težim”, da se morata obut.
Imata pri meni preveč slab zgled:-)
LP

isto. tudi naša pet let in pol.

Moji trije otroci (7,10,11) doma nikoli ne nosijo copat, so vedno bosi (pravzaprav domačih copat že več let tudi ne kupujemo, na obiske gremo pa s šolskimi).
Nina

Ti ne vem povedat, naša jih ima slabe 4 leta, pa me očitno čaka še več kot leto teženja za copate, če jo s tvojo primerjam

No, naš palček je star skorajda 6 in smo imeli tudi tako obdobje, da smo non stop šrajali: obut copate, pa ni nič zaleglo. Potem smo rekli, da vsak dan, ko ne bo copat na nogi ne bo njegove najljubše risanke in zdaj so copatki na nogah. Pri kazni smo bili zelo natančni, kljub jedikovanju in občasnem joku.

Jaz pa rečem moji miški: “Tako zelo, zelo te imam rada in veš kdaj bi te imela pa še rajši?”
Miška pa že ve odgovor:” Če bi imela copate obute” in šiba ponje.

Včasih z lepo besedo prideš dalje od dretja.

Jaz sem pa mislila, da se moram samo jaz kar naprej “dreti” obuj copate.

Pa vidim, da nas je kar nekaj v klubu.

Tudi pri nas kar naprej ponavljamo, obuj, obuj copate. Pa nič. Včasih je kar gluha, drugič skoči na sedežno ali na stol, češ, če je gor, da itak ne rabi copat, pa je naslednji trenutek že na tleh.

Tudi jaz včasih prakticiram, da ji dam debele nogavičke, samo se mi zdi pa včasih pretirano, da ji je pa v tistem prevroče. Bolj bi mi bilo všeč, če bi, ko bi hodila si obula copate. …..

Upam, da bo kaj boljše ………., Živa M

Naš je star 11 pa se še vedno derem!

Boljse bo takoj, ko se bos nehala dret.

Ce bi se drla name, bi tudi jaz hodil bos.

Ocka

Me smo vse vedno brez copat, pupi velikokrat tudi brez nogavičk (pa imamo vedno priprto okno). Tudi na obiske ne nosimo copat (ker se na njih ne spomnimo…), če jih dobita tam jih (zaradi zgleda drugih otrok) sicer z veseljem obujeta, drugače pa sta spet bosi.

Lp
M.

In zakaj se dereš?
Glede copat – pri nas se morata obuti po kopanju v take “večerne” kosmate copate, drugače se ne.
Glede drugih pravil (recimo umivanje rok ob prihodu domov, ipd) pa seveda vesta, a če “pozabita” jima pač rečem “hop, česa nisi naredil-a?” “kaj sedajle manjka?”
Meni se ne zdi da bi se sedaj drla, MENI ni všeč da se derem, zato pač pokličem otroka in mu rečem “ej, kaj dela ta majica na tleh?” in potem jo mora TAKOJ pospravit, stvar zaključena.

Mislim, da se dretja da lepo navadit – ti se ga navadiš in otroc se ga navadijo (in te skoraj ne zaznavajo). Raje pojdi korak nazaj (naprej?) in sama sebi obljubi, da se ne boš več drla – razen v skrajnih primerih (obuvanje copat pa to ni).

Ja ce pet let pa pol dretje ni pomagalo,potem je skrajni cas za novo taktiko :)))

Sej to ko sem napisala “derem” ne pomeni dobesedno dretja in vpitja po celi bajti ampak skoraj vedno z normalnim tonom ampak vsaj 100x na dan. in zgleda ponavadi takole:
-ja kje maš pa spet copate
-in zakaj nimaš obute copate
-a si jih mogoče kej srečala (in vpraša: kaj?)…..ja copate
ipd

lep dan še naprej

Hm, sem tole zdaj brala glede dretja, pa se moram še enkrat oglasiti.

Verjetno ni mislila, da se dejansko DERE, ampak to, da moraš kar naprej priganjati. Tudi jaz sem v svojem odgovoru uporabila “dretje”, pa nisem s tem mislila, da kar naprej kričim, ker za copate pa res ne rabiš kričati.

No, vsaj z moje strani je bilo to mišljeno kot priganjanje: A imaš copate obute, kje so copati, ……

Ah, copati, copati…

Jaz pa zivim v okolju, kjer copat sploh ne poznajo… Hodimo v nogavicah, otroci pa najveckrat v tistih z bremzicami…
In tako se nihce ne “dere” na njih, da naj obujejo copate…:))

Ej, priznam, da mi je bilo na zacetku “cudno”… ampak sem se cisto navadila in mi je vsakdanje… Pa veliko bolj prakticno… bele nogavice pac malce veckrat zamenjamo… ali pa malce vec prah po tleh brisemo…
“Mraz… se bo prehladil”…. kje pa… Saj male nozice tako ali tako niso nikoli pri miru… Ce pa je pozimi res kje hladneje, pa damo tiste dbelejse gor…

Lp iz zasnezenih krajev… S.

sori, sem te vzela preveč dosebedno – pač dretje 🙂

A lahko še nekaj pripomnim? Otrok ve kje so meje, vsak to zelo dobro ve. pri enemu bi se reklo enkrat, pri enemu petkrat. Ta način in meje pa postaviš ti.

jaz na tvojem mestu bi otroka poklicala k sebi in mu rekla “glej, meni je že dolgčas in zoprno stalno te opozarjati glede copat. A ti rad poslušaš ko jaz petkrat isto rečem? No, sedaj se zmeniva takole – hišni dogovor je da hodimo v copatih. ko prideš domov, se obuj vanje. Če se ne boš, te bom enkrat opozorila – ampak samo enkrat.” Sledilo bo vprašanje “kaj pa če se ne bom, kaj bo pa potem” “Ti raje ne povem, saj najbrž ne maraš da ti tukaj sedaj neke grožnje govorim pa kazni naštevam, a ne? To ni fino”

pri nas tak kot “zrel” pogovor zelo deluje. če pa otrok vstraja glede “kaj bo pa potem” ga vprašam, kaj mi predlaga……..enkrat smo celo skupaj določili “kazen”.

Oprosti, če ti tečnarim, sem že nehala :-)))

Jaz ji ponavadi v sali recem, da grem po lepilo in ve da mora copate obuti in se rezi kot pecen macek.