skupni dopust -kaj pa otroci?
Sem zelo druzabna, odprta, komunikativna, sem pa tudi zelo samosvoja in na dopust se grem posvecat sebi in ne prilagajat prijateljem, zato na dopust hodimo sami. Konec koncev, potem ko pridem z dopusta, sem bolj zadovoljna in srecna in tudi prijatelji imajo vec od mene.
Avtorica je pa sama omenila, da stanje treznosti za njih ni dopust, da ima moz macka, da se opijajo in napijajo in podobno.
Tudi midva z mozem sva na letosnjem dopustu skoraj vsak vecer popila pivo ali dve in cetudi bi bila stalna praksa, da bi zvecer popila pivo, to ni opijanje in sva vecer zakljucila trezno in jutro docakala brez macka.
Pa ok, midva pac tako, nekdo pa rad popije malo vec, smo si pac razlicni. Ampak malo vec en vecer, ne pa cel dopust.
Sori, ampak ce za vsako sproscanje potrebujes opijate, potem je pa ze cas, da gres na dopust malo sam in ga izkoristis za analizo samega sebe in svojega lajfa.
Zanimivo, kakšen pogled imaš na otroke. Ja, normalno, da se otrok želi priključiti starejšim, če nima družbe. Ali naj sameva? Če že hodite na dopust z neenako starimi – se pravi za starejše otroke družbo, je logično, da se potem z “nepašejočim” otrokom ukvarjate starši.
Aja, saj res, tudi vi – starši- se morate odpočit, božčki, in to vsak večer s flašami v roki. ….[/quote]
Ti si pa tudi bistra. Zakaj bi se pa jaz morala ukvarjati z “nepašejočim” otrokom? Saj ni moj. Moji se že ukvarjajo s sami s sabo in s sebi “pašejočimi”. Tisti, ki je kar naprej gnjavil starejše pa sploh ni hotel biti s starši, ampak s temi starejšimi. Saj vsi razumemo, če bi pač bil z njimi in upošteval neko hierarhijo, konec koncev so le starejši, ne more jim on odrejati, kaj bodo delali. Pa tega ni upošteval, kar naprej se je silil k njim in jih gnjavil, kaj naj zdaj počnejo, pa kaj naj počnejo potem, pa koliko časa naj to ali ono počnejo… Seveda jim je šel fajn na jetra.
Če si pa ti predstavljaš dopust samo s flašo v roki, pa to ni moj problem. Jaz o flašah nisem ničesar govorila.
Sem zelo druzabna, odprta, komunikativna, sem pa tudi zelo samosvoja in na dopust se grem posvecat sebi in ne prilagajat prijateljem, zato na dopust hodimo sami. Konec koncev, potem ko pridem z dopusta, sem bolj zadovoljna in srecna in tudi prijatelji imajo vec od mene.
Avtorica je pa sama omenila, da stanje treznosti za njih ni dopust, da ima moz macka, da se opijajo in napijajo in podobno.
Tudi midva z mozem sva na letosnjem dopustu skoraj vsak vecer popila pivo ali dve in cetudi bi bila stalna praksa, da bi zvecer popila pivo, to ni opijanje in sva vecer zakljucila trezno in jutro docakala brez macka.
Pa ok, midva pac tako, nekdo pa rad popije malo vec, smo si pac razlicni. Ampak malo vec en vecer, ne pa cel dopust.
Sori, ampak ce za vsako sproscanje potrebujes opijate, potem je pa ze cas, da gres na dopust malo sam in ga izkoristis za analizo samega sebe in svojega lajfa.[/quote]
Jaz se pravzaprav strinjam z obema. Na jetra mi gre posploševanje, kako je treba na dopust hoditi samo z lastno družino in imeti neke butaste teorije o tem, kako je to pravzaprav edino pravilno in kako tisti, ki kdaj hodimo tudi s prijatelji na dopust, to počnemo zato, ker smo se partnerji med seboj oddaljili (kot je ena pred časom vehementno razlagala). Prav tako mi je mimo vztrajanje pri tem, da bi morali vsi hoditi na dopuste z drugimi družinami, ker je dopustovanje samo s svojo družino posledica tega, da taki ljudje sploh nimajo prijateljev.
Ne moreš vehementno trditi, da je dopustovanje z lastno družino edino zveličavno in pravilno, medtem ko je dopustovanje s prijatelji posledica bogve česa. Seveda je tudi obratna trditev bedasta. Tisti, ki vedno dopustujete sami in ne morete razumeti nas, ki kdaj dopustujemo tudi s prijatelji, doumite, da imamo nekateri tudi dobre prijatelje in nam kompromisi glede dopustniškega bivanja ne predstavljajo nobenih travmatičnih doživetij. In tisti, ki nikoli ne dopustujete sami, poskusite razumeti, da imajo morda nekateri tudi potrebo po “biti sami med dopustom”, posebej če drugače skoraj nikoli niso.
Glede popivanja pa menim enako kot registrirana. Eno pivo ob koncu dneva na dopustu ali tudi več piv, ki ne rezultirajo v opitost in mačkastost drugi dan, zame ni alkoholiziranje.
Se bom priključila “cankarijanskim “materam, ki jim družinski dopust pomeni vse drugo, razen “pribijanja” vsak večer. Sorry, če rabte en odvisniški dopust, si ga vzemte, otroke pa doma pustite. Če je bolj važno, da ga imaš s kom pit, kot to, kako se počuti tvoj otrok (ne glede na to, a je razvajen itd!), potem je itak vse povedano.
Sem zelo druzabna, odprta, komunikativna, sem pa tudi zelo samosvoja in na dopust se grem posvecat sebi in ne prilagajat prijateljem, zato na dopust hodimo sami. Konec koncev, potem ko pridem z dopusta, sem bolj zadovoljna in srecna in tudi prijatelji imajo vec od mene.
Avtorica je pa sama omenila, da stanje treznosti za njih ni dopust, da ima moz macka, da se opijajo in napijajo in podobno.
Tudi midva z mozem sva na letosnjem dopustu skoraj vsak vecer popila pivo ali dve in cetudi bi bila stalna praksa, da bi zvecer popila pivo, to ni opijanje in sva vecer zakljucila trezno in jutro docakala brez macka.
Pa ok, midva pac tako, nekdo pa rad popije malo vec, smo si pac razlicni. Ampak malo vec en vecer, ne pa cel dopust.
Sori, ampak ce za vsako sproscanje potrebujes opijate, potem je pa ze cas, da gres na dopust malo sam in ga izkoristis za analizo samega sebe in svojega lajfa.[/quote]
Jaz se pravzaprav strinjam z obema. Na jetra mi gre posploševanje, kako je treba na dopust hoditi samo z lastno družino in imeti neke butaste teorije o tem, kako je to pravzaprav edino pravilno in kako tisti, ki kdaj hodimo tudi s prijatelji na dopust, to počnemo zato, ker smo se partnerji med seboj oddaljili (kot je ena pred časom vehementno razlagala). Prav tako mi je mimo vztrajanje pri tem, da bi morali vsi hoditi na dopuste z drugimi družinami, ker je dopustovanje samo s svojo družino posledica tega, da taki ljudje sploh nimajo prijateljev.
Ne moreš vehementno trditi, da je dopustovanje z lastno družino edino zveličavno in pravilno, medtem ko je dopustovanje s prijatelji posledica bogve česa. Seveda je tudi obratna trditev bedasta. Tisti, ki vedno dopustujete sami in ne morete razumeti nas, ki kdaj dopustujemo tudi s prijatelji, doumite, da imamo nekateri tudi dobre prijatelje in nam kompromisi glede dopustniškega bivanja ne predstavljajo nobenih travmatičnih doživetij. In tisti, ki nikoli ne dopustujete sami, poskusite razumeti, da imajo morda nekateri tudi potrebo po “biti sami med dopustom”, posebej če drugače skoraj nikoli niso.
Glede popivanja pa menim enako kot registrirana. Eno pivo ob koncu dneva na dopustu ali tudi več piv, ki ne rezultirajo v opitost in mačkastost drugi dan, zame ni alkoholiziranje.[/quote]
Ma, na dopust vsak kakor hoce, ampak ne more mi en reci, da sem zdrta in zaprta in nedruzabna, ce grem na dopust sama.
Pa btw, grem kar veckrat s prijateljicami kam za kak vikend (pa otroci zraven).
Jaz s temi ljudmi na dopust gotovo ne bi več šla.
Na samem dopustu pa bi se najprej poskusila zmeniti s ta starejšimi otroki, potem z njihovimi starši – če ne bi imelo to dvoje nič učinka, pa bi se jaz tekom dneva igrala s svojim otrokom (nikakor ga ne bi slilila, naj bo s tistimi otroki), zvečer pa tudi nikakor ne bi žurala z njihovimi starši, ampak bi z otrokom igrala kake karte, šla na sprehod ipd. in potem bi brala ali šla spat.
Na skupne dopuste je za moje pojme smiselno hoditi samo, če se VSI dobro razumejo z VSEMI. Če je samo en človek (še zlasti otrok), ki izpade, potem se jaz skupnega dopusta nikakor ne bi šla.