“https://www.caszazemljo.si/trajnostno/slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane.html”

Največ hrane zavržemo v gospodinjstvih…..

To je tako zavajanje, da kar glava boli. Kdaj bo kdo tem norcem povedal, da je famozna odpadna hrana iz UŽITNEGA in NEUŽITNEGA dela ter da je več kot 50 odstotkov odpadne hrane NEUŽITNI del.

Ker pa v gospodinjstvih ne kupujemo že narezane in očiščene solate, niti olupljenega in narezanega krompirja, ker kosti ne glodamo, niti čaja iz  jačnih lupin ne kuhamo, pa ko očistiš zelenjava / sadje, ki sta že iz trgovine včasih malo gnila (npr paradižnik, pomaranče..) iz teh obrezlin ne delamo omakic in juh ali sokov, ampak neužitne dele damo v biološke odpadke. Že ko olupiš pomarančo, je cca 1/4 teže olupek.

V naši hiši smo 2 odrasla 2 otroka. Upam trditi, da na leto ne vržemo užitne hrane niti 30 kg (se pravi cca 7kg / osebo), je pa res, da imamo na teden po 2-3 bio vreče organskih odpadkov.

Kuhamo tako, da se vse poje. Če ne takoj, pa naslednji obrok ali naslednji dan. Mene suh kruh ne moti, če pa ga je preveč, pa ga narežemo na kocke in damo v skrinjo za čufte, cmoke.

Redko se zgodi, da kak sadež propade (zgnije), poleti 1x do 2 x splesni manjši košček kruha,

Garantirano je takih družin večina.

Restavracije, javni zavodi….dobijo že narezano solato, večinoma spedenano meso brez kosti (razen prerutnine, rib), skratka bistveno manjši delež neuitnih delov hrane.

Dajte enkrat za božjo voljo pravo statistiko objaviti ali pa vsaj korektno naširiše, kaj vse spada v zavrženo “hrano” jebelacesta

Nekaj ostankov gre za psa, mačka. Kruh se suši in ga vzame kolega za kure.

Ostanejo samo olupki, peške, kakšna obgrizena pizza od otrok pri kosilu in spregledan đabolk. To bi blo to, kar gre v bio nekad eko.

Enako, mi vse biološke odpadke skompostiramo, kar je ostankov, ki jih je ekstremno malo pa zmečemo v reko zraven za ribe, race in labode, v kanto ne vržemo skor nič. Po blokih je mogoče odpadkov več, ampak da bi užitnega zavrgli za 70 kg na osebo letno pa res težko verjamem.

Vse OK

Samo te PI*** medijske pa vsako leto konstantno perejo mozag, ko lažno prikazujejo odpadno hrano. Kot da vsak Slovenec vrže 70 kg, belega kruha na leto direkt iz pekarne v smeti.

Resnica pa je, da je  večji del bio odpadkov neužiten del, ki ni za drugam kot za na kompost. Ampak to vedno “pozabijo” napisati”. Tumbajo vsako leto, da največ naše super hrane odvržejo gospodinjstva.

Mene pa zbode sledeči podatek: ” Največ hrane zavržemo v gospodinjstvih, ki pa za hrano na letno porabijo nekaj več kot 15 odstotkov izdatkov za življenjske potrebščine. V povprečju to znaša 3.700 evrov na leto,”

Od kod jim ta cifra?  Malo več kot 300 EUR na mesec na gospodinjstvo. Ha ha

Tudi meni ni jasno, od kje taki nori podatki.

Tudi mi delamo tako, kot pri avtorju. Nič ne vržemo stran, če kruh ostane, ga posušim in je za zajce. Hrane skuham toliko, kot je pojemo. Če je kaj več, pojemo zvečer.

Ni mi jasno, kaj želijo s tem doseči.

Saj veš, kakšne cene so pri tisti košarici pisali. Če tisto vzameš za merilo, potem zna držat.

GOvori zase, sam racionalno malo kupujem in mogoce na leto zavrzem 1kg hrane. Hrana je pri meni pac sveta in jo vso pojem.

Bi kar držalo. Že samo v našem smetnjaku je vrženega kruha v smeti veliko. Na primer še čisto dobra narezana štruca kruha, zano.vita v folijo, odvržena v smeti. Niti iz embalaže je niso vzeli! In ostalo…..

Dejansko se vrže hrane v smeti ogromno. To je .dejstvo. Govorimo o gospodinjskih odpadkih. Povem, kaj vidim odvrženo v smetnjak. Pa so to nekdaj delavski bloki.

A vi resno tehtate svoje smeti?

V bistvu ni šla objava v smer, koliko kdo pridela smeti oziroma kaj kdo počne, ne počne, Govora je bilo o lažnem (populističnem, fašističnem)  poročanju medijev in natolcevanju ter o brezvezni  definicijiji termina odpadna hrana, kamor se šteje užitni in neužitni del.

Pa ko bi vsaj pri člankih navedli podrobno, ne pa da pišejo, da vsak Slovenec zavrže 70 kg super truper hrane, pri tem pa pozabijo povedati, da sem spadajo tudi fuc**** olupki, kosti, neužitni deli itd.

Med bio odpadke vržemo tudi uvelo rezano cvetje, pa zemljo ob presajanju rož. Mogoče je zavržene užitne hrane do enih 5%, vse drugo je biološki odpad! Ko imenujemo stvari s pravim imenom, se enostavno izognemo manipulaciji.

Največ hrane se zavrže v trgovskih centrih, ker se na ta način zagotavlja potrebna količina, in za njih primerna cena, in seveda v javnih ustanovah bolnice, šole, vrtci…..    Država nikoli ni bila, in tudi v bodočnosti, ne bo dober gospodar! Pametnemu popolnoma dovolj!