SLOVENSKA REALNOST
Medtem migranti in priselenci uživajo….:
Ob nedavnem protestu za podnebno pravičnost je mlada sogovornica izpovedala naslednje: »Ponoči mi razbija srce. Težave imam z nespečnostjo, anksioznostjo. Nisem edina. V tem svetu se ne moreš zanesti na nič več. Ne veš, kaj te čaka naslednji dan. Služb ni. Stanovanj ni. Otrok si ne upa imeti več nihče. Komaj si privoščiš mačko in psa, da nisi sam.« Presunljiv oris življenja mladega človeka. Z imenom in priimkom. Protest je imel širše sporočilo. Kako vidite vi to naznanilo, ki smo ga dobili od mladih?
Kloaka:
Moram reči, da me je pretreslo enako kot vas. Žalostno je, da smo kot družba prišli tako daleč, da nam mladi to sporočajo. Spadam v tisto generacijo, ki se je že soočala s težavami, kako dobiti stanovanje, službo, kdaj imeti otroke, ali jih sploh imeti, glede na to, kakšno plačilo smo prejeli na začetku dela.
Iskreno lahko povem, da če ne bi imela pomoči staršev, ne bi mogla priti do svojega stanovanja, čeprav sem takoj po 30. letu postala sodnica, ampak z dohodki, kakršne sem imela, si tega ne bi mogla privoščiti.
Največja žalost je, da ko mladi zaključijo študij, ko bi si radi ustvarili gnezdo, družino, če si jo želijo, se najprej spopadejo s pomanjkanjem, materialnim. In najbolj žalostno je, da mladim ne zagotovimo primernih dohodkov, ki bi jim omogočali dostojno življenje. Velikokrat so podplačani, noben ne trdi in ne zahteva, da bi morali biti plačani kot tisti, ki so že na karierni poti, ampak bi jim morali omogočati primerno plačilo za dobro opravljeno delo in tudi jasen karierni napredek.
Če res verjameš da priseljenci in migrantje uživajo….naj mladina migrira a ne? Bo uživala v kontejnerjih na pogradih, geto delih mest kamor jih tlačijo z ostalimi 100+ migranti v sobi…..cel žur.
Če pač nočejo živeti tako kot smo ostali ko smo bili mladi (z izjemo gospe priviligirane sodnice), s cimri, varčevali, v najemu….nismo se pri 30ih zbudili in jej jaz bi pa družino in stanovanje, do takrat je pa vse šlo papa.
Preboli, 25.04.2024 ob 06:22
Jaz si nočem ustvarit gnezda, družine, pa ne najdem niti službe za svojo izobrazbo. Nikoli v življenju ne bom srečna. Kaj pa zdaj? A se sprijazniš ali pa ukrepaš. Ni pa treba jokat.
NO vidis…..sluzbe ne najdes.. me ne cudi, delo pa bos nasla takoj….ne vem zakaj iscrte sluzbe ki jih ni, dela pa ne ki ga je na pretek….