Smrt psa
Je kužek ujel kužiko, pa sta skupaj papala, potem pa je kužek kakal, in kužika je lulala. Kužek je potem pančal na odejici in kužika je z repkom mahala. Je tekel kužek za žogico, ker je kužika naredila tortico. Potem sem kužiko okopala in ji nalakirala nohtke. Kužek pa je šel z mano v trgovinico, kjer sem mu kupila pajacka s katerim se je igral na stolčku…..
Glede na to, da si si izbral nick “odlično zapisano bistvo”, bi sklepala, da se z navedenim strinjaš. Le, da avtorica, ki te je tako prevzela, ni izhajala iz dejstva, da se tu oglašajo različni ljudje. Nekateri (po njeno) zganjajo patologijo z žalostjo ob smrti psa, nekateri (po njeno) hudobijo, ker jim je težko iti na pogreb babice.
Pozablja pa, gre za različne ljudi. Da se najdejo ljubitelji živali spoštujejo tudi starejše generacije. Da se najdejo taki, ki nimajo odnosa do svojih prednikov in jim je težko iti na babičin pogreb, obenem tudi nimajo odnosa do drugih živih bitij (kar živali nedvomno so).
Če se lotim samo še tega komentarja: kaj je degeneriranost in kaj je slabega v (tebi videni) pomehkuženosti, bi bil predmet druge teme. Kaj je prav in kaj je ljudi dostojno življenje? Spoštovanje vseh živih bitij. Tudi živali, ki so nekaterim ljudem lahko edini zaupniki in tolažniki – čeprav ne govorijo vsem razumljivega jezika. Skozi navezanost nanje se ljudje odločajo za različne oblike slovesa,
In ko se najde perla tvoje vrste, ki naziva z bedakom nekoga, ki mu živali uredil grob (brez navednic) in prižigal na njem svečke – morda je bil zanj eno redkih živih bitij, ki mu je res nekaj pomenil. Je ključno, ali gre za žival ali človeka? Obenem verjameš, da si pravoveren predstavnik ljudi.
Lej, meni s takim tekstom ne moreš niti približno blizu. Tudi zato, ker je pomehkuženo vse, kar čuti z drugim živim bitjem. Le kakšne kvalitete bi bile tvoje? In, ne, ni potrebe po naštevanju.
Glede na to, da si si izbral nick “odlično zapisano bistvo”, bi sklepala, da se z navedenim strinjaš. Le, da avtorica, ki te je tako prevzela, ni izhajala iz dejstva, da se tu oglašajo različni ljudje. Nekateri (po njeno) zganjajo patologijo z žalostjo ob smrti psa, nekateri (po njeno) hudobijo, ker jim je težko iti na pogreb babice.
Pozablja pa, gre za različne ljudi. Da se najdejo ljubitelji živali spoštujejo tudi starejše generacije. Da se najdejo taki, ki nimajo odnosa do svojih prednikov in jim je težko iti na babičin pogreb, obenem tudi nimajo odnosa do drugih živih bitij (kar živali nedvomno so).
Če se lotim samo še tega komentarja: kaj je degeneriranost in kaj je slabega v (tebi videni) pomehkuženosti, bi bil predmet druge teme. Kaj je prav in kaj je ljudi dostojno življenje? Spoštovanje vseh živih bitij. Tudi živali, ki so nekaterim ljudem lahko edini zaupniki in tolažniki – čeprav ne govorijo vsem razumljivega jezika. Skozi navezanost nanje se ljudje odločajo za različne oblike slovesa,
In ko se najde perla tvoje vrste, ki naziva z bedakom nekoga, ki mu živali uredil grob (brez navednic) in prižigal na njem svečke – morda je bil zanj eno redkih živih bitij, ki mu je res nekaj pomenil. Je ključno, ali gre za žival ali človeka? Obenem verjameš, da si pravoveren predstavnik ljudi.
Lej, meni s takim tekstom ne moreš niti približno blizu. Tudi zato, ker je pomehkuženo vse, kar čuti z drugim živim bitjem. Le kakšne kvalitete bi bile tvoje? In, ne, ni potrebe po naštevanju.
[/quote]
Imel sem več psov, ki so mi že poginili. Tudi papagaja, ki je bil 30 let pri hiši. Za vse živali mi je žal, ker jih ni več, posebno za papagaja, da pa bi zganjal neko žalost in histerijo pa ni primerno. Če ne bi imel rad živali, jih ne bi imel. Žival ni človek!
Oba z ženo sva izgubila očete v otroških letih. Še danes pri obeh ni rana zaceljena. Posebno pri meni. Posebno pa nama je hudo, ker je žena pred mnogimi leti zaradi zdravstvenih razlogov morala narediti splav. Posebno zanjo, ki poklicno ohranja ljudi pri življenju. In to s prisego.
Tvoj prispevek je odličen prikaz degeneriranosti.
Imel sem več psov, ki so mi že poginili. Tudi papagaja, ki je bil 30 let pri hiši. Za vse živali mi je žal, ker jih ni več, posebno za papagaja, da pa bi zganjal neko žalost in histerijo pa ni primerno. Če ne bi imel rad živali, jih ne bi imel. Žival ni človek!
Oba z ženo sva izgubila očete v otroških letih. Še danes pri obeh ni rana zaceljena. Posebno pri meni. Posebno pa nama je hudo, ker je žena pred mnogimi leti zaradi zdravstvenih razlogov morala narediti splav. Posebno zanjo, ki poklicno ohranja ljudi pri življenju. In to s prisego.
Tvoj prispevek je odličen prikaz degeneriranosti.
[/quote]
Brez zamere, meni se zdi pa degenerirano to, da pretirano žaluješ za zarodkom, ki se sploh še ni rodil, s katerim nimaš skupnih spominov, ki ga sploh nisi poznal (in on tebe). Zlasti v primeru nekoga, ki “poklicno ohranja ljudi pri življenju”, saj bi morala že zaradi poklica imeti določen odnos do nujnosti smrti. Toliko o percepciji.
ps, ne bi odgovarjala, če ne bi ti obsodil druge za degenerirance, ki zganjajo žalost in histerijo.
Imel sem več psov, ki so mi že poginili. Tudi papagaja, ki je bil 30 let pri hiši. Za vse živali mi je žal, ker jih ni več, posebno za papagaja, da pa bi zganjal neko žalost in histerijo pa ni primerno. Če ne bi imel rad živali, jih ne bi imel. Žival ni človek!
Oba z ženo sva izgubila očete v otroških letih. Še danes pri obeh ni rana zaceljena. Posebno pri meni. Posebno pa nama je hudo, ker je žena pred mnogimi leti zaradi zdravstvenih razlogov morala narediti splav. Posebno zanjo, ki poklicno ohranja ljudi pri življenju. In to s prisego.
Tvoj prispevek je odličen prikaz degeneriranosti.
[/quote]
Daj ne teži!
Če je tebi pes, mačka ali papiga le tam nekaj, ki v nekem kotu visi ali čepi ali pa imaš psa samo zato, da greš ven, ker drugače ne bi šel ali ga imaš tam zunaj v boksu (na verigi!), si to pač ti.
Pri nas je pes družabnik! Smo 5-članska družina, verjemi, da se nam je s tremi fantiči ogromno dogajalo in bi se tudi brez psa, s psom se je pa še toliko bolj in oba z možem in vsi trije sinovi imamo doživete spomine s psom. Pri nas je pes zelo vključen v družinsko življenje, tako zelo, da je del družine, ker se naše življenje vsakodneno prilagaja psu, zdaj ko je star, pa še toliko bolj in vsi trije fantje vestno skrbijo za psa, za vse njegove seniorske potrebe! Vsi s epopolnoma zavedamo, da je to žival, da je preživel svojo predvideno življenjsko dobo in da gre proti koncu svoje življenjske poti, pa fantje pravijo, tudi najstarejši, ki je star 22, da sploh ne poznajo časa brez psa, čeprav so bili vsi že kar fantički, ko smo ga nabavili. Za njih je naš pes del našega načina življenja, del nas.
Dejstvo je, da za psom ne bom žalovala, kot bi za staršem, nam bo pa vsem sigurno hudo, ker kolikornam je ta pes dal v svojih 17ih letih in nam še daje, je to nekaj neverjetnega in nekdo, ki tega ni doživel, ne more vedet niti približno!
In ne, ti tega ne poznaš, ker pri tebi je žival samo lastnina!
Brez zamere, meni se zdi pa degenerirano to, da pretirano žaluješ za zarodkom, ki se sploh še ni rodil, s katerim nimaš skupnih spominov, ki ga sploh nisi poznal (in on tebe). Zlasti v primeru nekoga, ki “poklicno ohranja ljudi pri življenju”, saj bi morala že zaradi poklica imeti določen odnos do nujnosti smrti. Toliko o percepciji.
ps, ne bi odgovarjala, če ne bi ti obsodil druge za degenerirance, ki zganjajo žalost in histerijo.
[/quote]
Z vsakim postom si bolj nečloveška!
Zbogom!