Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek So se komu lastni starsi sjebali zivljenje?

So se komu lastni starsi sjebali zivljenje?

Kaj je narobe s sovraštvom, ki je poslano ustreznemu naslovniku, ki si ga zasluži?
Če ti hčer posili nek manijak, boš se spraševal in se delal majmuna, zakaj ga sovraži, saj v Bibliji piše, da ne smeš sovražiti. Čustva niso mentalna stvar, da bi imeli pod nadzorom, so takšna, kot so. Sovraštvo pomeni samo zdravo čustveno reakcijo, zaščito pred psihičnimi ali fizičnimi vdori v osebnost skozi kršenje osnovne človeške integritete in dostojanstva človeka.

Starokopiten atej z nazori izpred 2. sv. vojne, kjer si prečital eno knjig Košička, potem pa miselno še opremil z biblijsko naciranko receptov za življenje. 🙂 Staromodni fosil, dobrodošel v 21. st., čas te je povozil! 😀
[/quote]

Nič ni narobe s sovraštvom, težava je z ljudmi, ki niso sposobni kontrolirat lastnih čustev in potem svojo nejevoljo stresajo po ljudeh okoli sebe.

Sine preveč so te razvajali…. 😛

Nič ni narobe s sovraštvom, težava je z ljudmi, ki niso sposobni kontrolirat lastnih čustev in potem svojo nejevoljo stresajo po ljudeh okoli sebe.

Sine preveč so te razvajali…. 😛
[/quote]

Ti imaš staromodne nazore kot moja 80-letna babica, kjer je homoseksualizem še vedno bolezen, še ona se mi zdi bolj napredna, z manj okorelimi prepričanjih iz preteklih stoletij, ker svet se spreminja, če še nisi opazil, oča. :)))

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Seveda, starše je treba spoštovat… če so seveda pravi starši (torej da se z otrokom ukvarjata, skrbita za njega, mu dasta tudi ljubezen,…)

Maš pa seveda starše, ki si ne zaslužijo tega naziva. Koliko otrok je že letelo skozi okno? V Sloveniji, na Hrvaškem in drugod samo pred kratkim.
Kakšen je človek, ki hoče ubit lastnega otroka?
Pa pustimo ekstreme, so pač žalostne izjeme.

Včasih je že to, da otroka nimaš rad, dovolj veliko. In povsem opravičeno, da posledično otroci ne spoštujejo starša.

Ti imaš staromodne nazore kot moja 80-letna babica, kjer je homoseksualizem še vedno bolezen, še ona se mi zdi bolj napredna, z manj okorelimi prepričanjih iz preteklih stoletij, ker svet se spreminja, če še nisi opazil, oča. :)))
[/quote]
Sine ti se preveč z mano ukvarjaš, slabe argumente si našel, vem, da zmoreš več samo čustva kontroliraj 😉

Ti imaš staromodne nazore kot moja 80-letna babica, kjer je homoseksualizem še vedno bolezen, še ona se mi zdi bolj napredna, z manj okorelimi prepričanjih iz preteklih stoletij, ker svet se spreminja, če še nisi opazil, oča. :)))
[/quote]
Vrednote so večne. Tisti novodobni pogledi, ki negirajo večne vrednote, ne pomenijo napredka, ampak nazadovanje. V to smer se namreč spreminja svet – v razvrednotenje vrednot.
Ni vse staro za v smeti in ni vse novo zlata vredno.


Vrednote so večne. Tisti novodobni pogledi, ki negirajo večne vrednote, ne pomenijo napredka, ampak nazadovanje. V to smer se namreč spreminja svet – v razvrednotenje vrednot.
Ni vse staro za v smeti in ni vse novo zlata vredno.
[/quote]

Govora je o psihologiji, ki se spreminja in gradi ažurno z napredkom in ostaja v koraku z novimi dognanji, tako da se revidira, medtem ko religija pogosto ostaja deterministična in fundamentalistična v svoji biti, ideološko zacementirana v nekem drugem času, kjer so bile druge okoliščine, drugi ljudje, drugačna kultura, drugačno dojemanje, kakor recimo izpred 2000 let, ko je Biblija nastajala. Podajanje receptov, kar počnejo religije, je za mase ljudi, ekr je družbeno prilagojeno.

Posameznikova avtentična pot pogosto pride v navzkriž z družbeno kulturnimi normami, ena takšna je ravno spoštuj očeta in mater. Seveda, če si zaslužijo, kakor vsak drug človek.

Luka 14,26-27
»Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.”

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Nisi osamljen primer. V tej drzavi je vec taksnih primerov. Da ni prekletih udbovcev v tej drzavi, bi nase zivljenje bilo mnogo lepse. Potem se pa sprasujemo zakaj smo med prvimi v EU po samomorih.

Ena psihološko terapevtska knjiga:

Dolga pot odpuščanja, dr. Tomaž Erzar

Moji starsi ze dolgo niso vec del mene. Za mene sta mrtva. Ima ljudi koji su govno od govna.

Takole ti lahko damo djubre udbovsko unici zivljenje.

na tablete bi me dali. Po možnosti bi me spravili še v kakšno PB. Če bi me seveda lahko. Lahko me pa kušnete na tazadnjo. To me pa lahko.

Odgovor na objavo uporabnika
ROUTE 66, 06.08.2019 ob 22:15

in druzino kot so to meni.

potem nisem dovolil dostopa!

 

in to ne moreš, da verjameš kako prekleti rdečekožci homogeno držijo skupaj. Kot da so v OŠ imeli vsi isto tovarišico. Večina njih pa itak nima končane OŠ. Ali so pa bili nesposobni za služenje vojaškega roka (JNA). Večina vas verjamem ne ve kaj je to.

jaz upam, da se bosta moja starša cvrla v peklu!

Odgovor na objavo uporabnika
Agatha, 10.08.2019 ob 07:55

Odrasteš takrat, ko odpustiš svojim staršem (Metka Klevišar)

Poznam družino s tremi otroki, kjer je oče uničil vse tri otroke.Prvo je teral in gonil, da je naredila samomor, druga se ne najde in nima sploh družine, tretji je sin in brez meja.ker je sin.Mati je bila vedno tiho in je dajala podporo očetu.

Hvala lepa.Takim staršem NIKOLI , ampak res NIKOLI ne bi odpustila!

New Report

Close