Evo dragi prijatelji, gremo kar takole …po netu. ..namesto na maile…
Težko je bilo dvigniti zarjavelo sidro, ki je vkopano v morju loncev , piskrov in enoličnosti vsakdanjega dela doma. Ampak sem ga dvignila, sidro namreč :).
Lepo sem sedla na busek in oddrajvala lepi dogodivščini nasproti. Tole ni pismo gole vljudnosti in hvaležnosti zgolj zato, ker se tako šika pohvaliti mojo gostiteljico . Če tako mislite, se motite . Tole je dejansko moja iskrena zahvala Marički, pri kateri sem preživela en krasen dan. Kljub njeni želji, da bi ostala pri njej še malo dlje, sem se sicer vrnila domov isti dan, ampak prihodnjič pa ostanem..
Navdušilo me je mesto, kjer sem izstopila iz busa. Navajena mstnega vrveža in vkopane zamisli, da ne bi nikoli mogla živeti drugje, danes menim drugače .
Naša Mariči nam običajno ob vikendih opisuje svojo okolico, nam skuša prenesti vso lepoto narave, katera jo obkroža, to sijajno naredi ampak resnično to doživeti in videti je nepopisno. Tega nam najboljši pisatelj ne more prenesti na papir. Je prekrasno, je nemogoče to čudovito naravo , gozd in lepoto travnika na katerem se pasejo živali sploh opisati, je treba enostavno doživeti. V času najinega pohajkovanja, nama je njen ” gospodar ” pridno kuhal kosilo. Spoznala sem macesne, slišala pesem vetra, ki je mršil njihove veje….zaznala magično lepoto narave.
Da ne govorim o izredni prijaznosti vaščanov in sosedov. Ena izmed njih , me je videla prvič, pobasala v njeno kuhinjo in me nahranila, pa je bilo že po kosilu. Ne moreš se upreti njihovemu gostoljublju…niti pijači :)))
Moraš samo jest :))))))) Spoznala sem tudi Maričinega kužka, se pravi kužko, joj kako luškan kuža…Je bila z nama na sprehodu…
Opsa, tole bi morala napisati pred tem, ampak evo saj razumete, ko bi vam pa rada vse povedala naenkrat .
V veselje mi je bilo, da sem imela srečo in sem lahko ta dan spoznala tudi obe Maričini hčerki .
In ti Mariči, si mi pripravila prekrasen dan . Naredila si, da sem se počutila kot kralj, z besedo nisi omenila ničesar, kar bi mi to pokvarilo. Odlična gostiteljica, krasen človek !
Hvala vsem tvojim domačim , tebi in ja, rada spet pridem !

v čudoviti okolici živiš…

Uh, da ne pozabim na Blekija, sosedovega okrasnega domačega kozlička. Dečko od fare, hehe…kot kuža….

Mocno sem vesel, da si zbrala pogum, se odvezala s ketne in odsla, vsaj na kratko, v drugacno okolje.. Verjamem, da si uzivala, da si si vsaj malo napolnila baterije, se napila lepote jesenske narave in se sprostila v prijazni druzbi.. Le se veckrat bi to morala storiti kaj podobnega…

Zajček !

Iskreno in resnično sem vesel tega kar sem zdej prebral.
Včasih…sem in tja se peljem skozi tiste kraje…ustavim ali ne…veno me navdušijo. Še bolj me pa navdušijo ljudje in kraje povezujem z njimi.

Full sem vesel, da si šla, za vaju obe sem full vesel.

In komaj čakam, da vaju vidim, tudi v “mojih” krajih.

jajaj včasih se je dobro odcvikati s ketne!!pA NE PUSTI SE SPET NAZAJ PODJARMITI!!če rabiš pomoč,veš kje jo dobiš,kadarkoli!!! Cmoka..sem vesela saj sem čutila da uživata obe!!

:)))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
to sploh ni več prašanje….a ne da?

Jana… čestitke za zbran pogum in dvig sidra in resnično sem vesel za obe… 🙂 Očitno si tudi ti imela svojo Barkolano 🙂

):

se tam lahko prenoči? :))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))99

Ja viš Jana je šla na potep, zajček je ostal tuki. Kako ste vsi lepo veseli zanjo. Zajček tudi.
cmokije vsem !

tud zajček se mora včasih spočiti a ne :)))))))

He , he , sem slišala , ja , po telefonu , kako sta se imeli lepo 😉
… Mariči – car si , da ti je uspelo !!!

Niki upa , da bo Jana res ponovila in da bosta tisti večer obe pridrajsale to my place in gremo … hmmm … recimo na moški strip v Perlo ;))))

Ja, šeficino budno oko in uho, je povsod z menoj :)))
iha, Perla je zakon, bomo šle :)))

viva “macesen people”

lepo je prebrati kaj takega – narava tam je pa prekrasna – severnica ma tam košček svojega srca:)))))))

P.I.P.