Sodba v primeru kredita v CHF odpira nove možnosti
Ni stvar vračanja pokradenega. Problem je bil v napačni odločitvi nestrokovne politike, da se zadevo pelje preko nasledstvenega sporazuma, namesto, da bi vloge takoj vračali, hkrati pa terjali hrvaška in bosanska podejtja, da vrnejo svoje dolgove ljubljanski banki.
[/quote]
Torej se strinjava, da bi hrvaškim varčevalcem morala NLB izplačat njihove prihranke, ki so jih prinesli v NLB?
Ne bo držalo.
Za tedanje vloge je jamčila federacija. Republike so pa naslednice federacije ki so med drugim prevzele tudi vse obveznosti federacije.
Da je bilo jamstvo vezano na republiko, kjer se je nahajala ENOTA banke, so si pa naši izmislili po osamosvojitvi, da nebi bilo treba vrnit, kar so pokradli. Še čudno da niso kar na krajevno skupnost prevalili, kjer je bila kaka poslovalnica.
In ni nobenega dvoma, da bi morala hrvaške varčevalce NLB poplačati NLB, z zamudnimi obrestmi vred. Varčevalci so denar prinesli v NLB, in tam bi jim ga morali tudi vrniti. NLB pa denar izterjat od slovenske republike, ta pa iz nasledstva.
[/quote]
Ni jamčila federacija, ampak NBJ. Saferjot-ov gremi komunističnih modrecev, je namreč sprejel zakon, po katerem so morali vsi pravni subjekti, ki so izvažali in zato prejemali plačilo v devizah, te deponirati pri NBJ ali podrejenih bankah, v zameno pa so dobili ugodne kredite v dinarjih, ker yugo dinar ni bil konvertibilna valuta. 😉 Gre za socialistični način reševanja zunanjega dolga na plečih državljanov preko inflacije, posledica pa je bila slabši napredek in zaostajanje pri življenjskem standardu. Te reči poznam, ker se je moj oče moral ukvarjati s tem, kako pravno formalno utemeljeno preprečiti izgubo deviz podjetja za katerega je delal. Devize so potrebovali za vzdrževanje in nakup strojev in podporo prodaji. Izvozniki v saferjot so namreč imeli velik problem – tuje banke in zavarovalnice jim ravno zaradi početja NBJ niso hotele izdati garancij za posle, v tujini pa večjega posla brez garancije po normalni poti ni bilo možno izpeljati.
NBJ pa je s temi, zaseženimi devizami poplačevala zunanji dolg. Pozor! Pravni subjekti so v tem primeru tudi banke, vključno z LB!
Zaradi tega mehanizma je v resnici pravni vidik nasledstva, tudi deviznih vlog, malce drugačen kot bi pričakovali in to je tudi vzrok za sporazume in posledice nasledstvenih pogajanj in odstop Hrvaške od pogajanj.
Tule imaš pa razloženo zakaj je izpadlo tako kot je, čeprav je razlaga precej poenostavljena :
Ker se Hrvaški račun z nasledstvenimi pogajanji ni izšel po pričakovanjih, so gladko ignorirali podpisani sporazum, poteptali mednardno pravo in se oprli na tisti del prava, ki je njim zagotavljal pozitivni izhod. Vzroki za to pa temeljijo na tem, da je bil hrvaški del gospodarstva saferjot relativno šibak in je glede na prebivalstvo bil njen prispevek v devizno blagajno dokaj majhen. Hrvaška je namreč živela pretežno od turizma, ki je temeljil pretežno na privatni ponudbi in do teh deviz NBJ ni mogla stegniti svojh krempljev.
Ne ravno. NLB bi morala najprej izplačat varčevalce, če pri tem bankrotira, pa bi manjkajoč denar morala dat država.
Je pa država NLB.ju dala denar že nekajkrat. In kje je sedaj ta denar, če ni pokraden?
[/quote]
V normalnih pogojih tržnega gospodarstva tvoja trditev drži. Saferjot pa je bila daleč od normalnosti.
Denar deviznih varčevalcev je končal v poplačilih zunanjega dolga saferjot in to je razlog, da so na Dunaju podpisali sporazum, ki med drugim, obveznost za devizne vloge varčevalcev pade na državo, kjer so bile devizne vloge locirane. Slovenjia torej garantira za vloge v bankah na slovenskih tleh, Hrvaška za vloge na hrvaških tleh…
Ne ravno. NLB bi morala najprej izplačat varčevalce, če pri tem bankrotira, pa bi manjkajoč denar morala dat država.
Je pa država NLB.ju dala denar že nekajkrat. In kje je sedaj ta denar, če ni pokraden?
[/quote]
Zakaj bi morala država reševati banko, ki ni opravljala svoijega dela. Banka bi morala izterjevati svoje terjatve, ki jih je imela.
Zakaj bi morala država reševati banko, ki ni opravljala svoijega dela. Banka bi morala izterjevati svoje terjatve, ki jih je imela.
[/quote]
Terjatve banke se varčevalcev nič ne tičejo.
Država nebi reševala banko ampak varčevalce – in zakaj? Ker se je zavezala da bo jamčila za vloge. Saj koneckoncev je država dala denar za slovenske varčevalce, ne pa tudi za hrvaške, ki so varčevali na isti (slovenski) banki.
Terjatve banke se varčevalcev nič ne tičejo.
Država nebi reševala banko ampak varčevalce – in zakaj? Ker se je zavezala da bo jamčila za vloge. Saj koneckoncev je država dala denar za slovenske varčevalce, ne pa tudi za hrvaške, ki so varčevali na isti (slovenski) banki.
[/quote]
Banka ima dovolj sredstev za poplačilo varčevalcev. Banka ni prisopila k izterjavi dolgov podjetij in posameznikov na Hrvaškem.
Banka ima dovolj sredstev za poplačilo varčevalcev. Banka ni prisopila k izterjavi dolgov podjetij in posameznikov na Hrvaškem.
[/quote]
Kot pravim. če banka ima dovolj denarja za poplačilo hrvaških varčevalcev, pa ga noče dati, je to navadna kraja.
Varčevalec nima nič z bančno izterjavo dolga do podjetij in se ga to nič ne tiče.
Tako kot tebe nič ne briga, ko prideš v banko po svoj denar, ali je Bavčar dolžan banki ali pa ni, ti hočeš in moraš svoj denar dobit. Če ga banka nima, naj pa gre v stečaj, država pa naj tebi izplača tvoj denar, za katerega je jamčila.
Bomo videli kako bodo sodišča odločila in ne neuka javnost.
[/quote]
Ne glede na vse, se bodo sodišča pri nas odločila v korist LB, sodišča na Hrvaškem v korist varčevalcev in sodišče (Strasbourg) pa v korist varčevalcev, ker imajo človekove pravice prednost pred vsem ostalim.
To so naši pogajalci na Dunaju spregledali. Pogajalci bi morali računati s tem in ravnati enako kot Hrvati – odstop od nasledstvnih pogajanj, vsi nadaljnji postopki pa bi morali iti v smeri tožb po mednarodni zakonodaji. S tem bi se sicer odrekli rezervam NBJ, ki jih je Milošević itak že skuril, bi pa verjetno imela naša podjetja boljše pozicije za izterjavo kreditov in hipotek na Hrvaškem. To je danes sicer lahko reči, a v tistih časih prej so pač računali na to, da bodo reč speljali na način in z upoštevanjem tudi zakonodaje in pravil, ki so veljala znotraj saferjot.
dejstvo ostaja, da so krediti v CHF toksični krediti za prebivalstvo in so v zahodni evropi prepovedani. zato pa so jih banke na silo tržile v vzhodni evropi. meni kredita v evrih niso hoteli dati v takem znesku, da bi bilo dovolj za stanovanje, v švicarjih pa je šlo brez problema. le zakaj… in pri večini ljudi, ki so jemali kredite je bilo tako.
[/quote]
Vau, piz*a, sama sreča da nisi rabu še več … če bi rabu tolk da ti tud v švicarjih ne bi dali, bi mogu it k mafiji po kredit. O, ful si meu srečo.
In ja, ful sm ti fovš. ..sam še odločit se moram česa
is chloroquine available over the counter https://chloroquineorigin.com/# what is in hydroxychloroquine
kredit v EUR, 22.01.2018 ob 09:13
In zakaj niste vi, ki ste jemali kredite v švicarjih, vzeli kredit v EUR kot mnogi ostali kreditojemalci?
Zakaj ste se odločili za cenejši kredit v frankih potem pa jokali po TV ko je postal dražji od evrskega?
Seveda ste špekulirali, in očitno uspešno 🙁
Slovenija – raj tudi za špekulante!
Zakaj? Ker ga je banka ponudila kot ugodnejšega in predvsem, ker za evrskega NISMO BILI KREDITNO SPOSOBNI, ne pa zato, ker smo špekulirali. Nihče ni špekuliral. Kdor bi se šel finančne špekulacije, zagotovo ne bi najemal kreditov, ampak bi se igral na borzi, bimbo!