sodelavka -psihični bolnik?
Imam problem s sodelavko, ki je z mano v pisarni. Vsak dan je huje. Dela zelo, zelo počasi, stvari grozno komplicira, da ja ima 3x več dela in kar me najbolj moti je, da kar naprej globoko vzdihuje in jamra, pogosto se pogovarja sama s sabo, nekaj mrmra. Če kaj računa vedno glasno točle po kalkulatorju, pri pisanju na računalnik pa ga skoraj bere naglas. Vse skupaj me moti najbolj, ker izgleda, da ima samo ona delo, da je najbolj obremenjena na planetu…, zna neverjetno zavlačevati vsako stvar in manipulirati s šefi, ki ji nasedajo, da res toliko časa potrebuje za eno stvar. Ko sem jo nadomeščala sem npr. eno delo naredila v 4 urah (hiter tempo), ona pa za to porabi 4 dni.
Tega jamranja in vzdihovanja enostavno ne morem več prenašati, ker ni niti najmanj upravičeno. Mogoče je vzrok temu, da ima skoraj vse možne bolezni (internet dela čudeže).
Kako naj reagiram, poskušam čimbolj ignorirati, obnašati se tako kot ona se ne znam, pa tudi nihče mi ne bi nasedel, ker so navajeni, da vse hitro naredim.
Pomagati pri takih osebah ponavadi ne moreš, ker so globoko zaverovani v to, da so žrtve in da so grozno preobremenjeni. Saj iz njihovega gledišča tudi so, ker si stvari enostavno ne znajo pravilno organizirati. Ponavadi naletimo na gluha ušesa, če take osebe želimo spremeniti ali jim pokazati, kako se da delo bolje in učinkoviteje opraviti. Lahko ji nevsiljivo poskušaš pokazati, kje naj spremeni svoj pristop, kako se zadeva bolje opravi…, ampak tukaj obstaja nevarnost, da bo mislila, da ji hočeš soliti pamet – ali pa enostavno noče iz svoje vloge žrtve.
Zato ti priporočam, da je ne jemlješ resno, njeno jamranje poskušaj ignorirati oz. ji pač kimaj, če direktno tebi kaj reče, drugače pa ji pokaži, da te njeno jamranje ne zanima.
Verjamem pa, da je najbrž velika reva in čisto možno je, da ima kakšne psihosomatske bolezni. Glej nanjo iz te perspektive, saj si ne zna pomagati. Vem, da te najbrž grozno nervira, ampak če se poskušaš vživeti vanjo, boš videla, da je v nezavidljivi poziciji.
Problem rešuj tam, kjer ga edinole lahko: pri sebi. Če te njen pristop k delu in njeno jamranje res tako motita, stopi do šefa in mu povej, da te to moti, in da prosiš, če te lahko da sedet kam drugam. Če to ni možno (dokler ne poskusiš, ne moreš vedeti, a ne), potem se pač prilagodi in se navadi.
Neko amatersko postavljanje ‘diagnoz’ sodelavcem ne spada v delovno okolje niti ničesar ne rešuje.
jaz ne bi mogla biti tiho, in ne bi ji mogla kimat. mogoče nekaj časa potem bi ji pa vse povedala. bolje da je jezna name in tiho kot pa da jamra