SOKRATOVA CEDILA

Nekdo je prišel nekega dne ves razburjen k modremu Sokratu.

»Poslušaj, moram ti povedati, kako je tvoj prijatelj…«

»Počakaj!« ga je prekinil filozof.

»Si to, kar mi nameravaš povedati, precedil skozi tri cedila?«

»Tri cedila?« se začudi prišlec.

»Da, moj prijatelj, tri cedila. Prvo je cedilo RESNICE. Si preveril, če je to, kar mi hočeš povedati, resnično?«

»Nisem. Slišal sem, da ljudje o tem govorijo…«

»Dobri moj prijatelj. Gotovo si to precedil skozi drugo cedilo – cedilo DOBROTE. Je kaj dobrega v tem, kar mi želiš povedati, čeprav ni gotovo, da je vse resnično?«

»Ne!« odgovori človek že precej v zadregi. »Ni govora o čem dobrem. Ravno nasprotno…«

»Hm!« ga prekine ponovno modrec. »Poskušajmo še s tretjim cedilom. Je to vsaj KORISTNO, kar bi mi rad povedal?«

»No, ni ravno koristno…«

»V redu«, reče Sokrat. »Če to, kar hočeš povedati, ni resnično, niti dobro, niti koristno, vse skupaj lepo pozabi in si ne beli las zaradi tega, kot si jih jaz ne!«

S O K R A T

Marička….. shranjeno in sprintano. Hvala!

Mariči – krasno, si me spomnila še na Aristotla:

Jeziti se ni nobena umetnost. Toda jeziti se na pravo stvar ob pravem času
na prav način in v pravi meri – to je umetnost.

o bemti….. tole gre k istemu listu kot maričkino :))

To mi je pa všeč !
Si moram dobro zapomnit !

Nikita odkrito priznava , da ne uporablja zmeraj vseh treh cedil 🙁

Tole je osvojilo tudi mene !!