splav
Se opravičujem ker to temu začenjam na tem forumu. Vem pa da bom tukaj dobila najbolj prave odgovore.
Zanima me kako zgleda splav in kje ga lahko naredim?
H ginekologinji želim priti vsaj malo pripravljena pa žal o tem nimam pojma.
Ker pa otrok ki ga nosim pod srcem ni zdrav sva se z možen odločila za splav.
Hvala
pa prosim brez obsojanja, ker mi je že itak preveč hudo.
Te ne mislim obsojati, vendar če so ti specialisti s pregledi potrdili, da je s plodom kaj narobe, potem so ti vse razložili v genetski posvetovalnici.
Drugače pa pojdi k svoji ginekologinji, povej da si se odločila za splav in ti bo vse razložila, dala napotnico in ….
To je tvoja odločitev in zavedaj se, da boš morala s tem živeti vse življenje.
Nataša
Te ne mislim obsojat, vidva že vesta, kaj je prav….tudi jaz mislim, da je bolje tako, kot pa še en revček na svetu več.
Splav pa zgleda takole: na ginekološki mizi dobiš narkozo, potem pa te sčistijo. Ko se zbudiš, te bo mogoče bolelo in boš krvavela, ni pa nujno. Pri meni je bilo prisotno oboje. Ni pa to nič groznega. Mislim, da srce bolj boli, kot kaj drugega. .Sicer jaz nisem splavila živega otroka, ampak sem morala it na čiščenje (v desetem tednu), ker mi je plod odmrl, je pa popolnoma isto.
Lp in če se boš ponovno odločila za nosečnost, ti želim zdravega otročička.
Saša, odločitev je vajina, je pa tako, da če gre za splav po 10. tednu, kar sklepam, da verjetno gre, če so že ugotovili, da je otrok prizadet, ga praviloma ne opravljajo več v narkozi. Pač pa dobiš sredstva za mehčanje in odpiranje materničnega vratu, potem pa tudi sredstvo za sprožanej popadkov in otročka praktično rodiš. Samo toliko, da boš pripravljena.
Ojla, Saša!
Obžalujem, da prestajaš takšne nesrečne trenutke in iskreno sočustvujem s teboj.
Na spletu sem našla samo zakonske podlage za postopek umetne prekinitve nosečnosti. Za vsak slučaj ti ga pripenjam, da ne boš doživela še kakšnih neprijetnih presenečenj z birokracijo.
Splav se lahko opravi na zahtevo nosečnice brez posredovanja zdravniške komisije do 10. tedna nosečnosti. V primeru, da zahteva nosečnica splav po desetem tednu nosečnosti, je za to potrebna odobritev zdravniške komisije prve stopnje in v primeru zavrnitve odobritev zdravniške komisije druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti.
V obeh primerih ni potrebna privolitev moškega, ki je plod zaplodil.
Če nosečnost ne traja več kot deset tednov, ženska vloži zahtevo za umetno prekinitev nosečnosti skupaj z izvidom o trajanju nosečnosti in z drugimi medicinskimi izvidi zdravstveni organizaciji, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti. Zdravnik preveri vso dokumentacijo in v primeru, da se ugotovi, da so podani razlogi zdravstveni razlogi zoper umetno prekinitev nosečnosti, mora zdravstvena organizacija napotiti nosečnico h komisiji prve stopnje
Pri nosečnosti daljši od 10 tednov obravnava zahtevo komisija prve stopnje. Če ugotovi, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za umetno prekinitev nosečnosti, komisija zavrne zahtevo za umetno prekinitev nosečnosti. V sedmih dneh ima nosečnica pravico zahtevati, da o tem odloči še komisija druge stopnje.
Zdravniška komisija dovoli opraviti umetno prekinitev nosečnosti v primeru, če predstavlja splav za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjšo nevarnost, ki bi grozila nosečnici ali otroku v primeru nadaljevanja nosečnosti in kasnejšega poroda.
Torej, ko ni ovir za umetno prekinitev nosečnosti, napotijo nosečnico z vso dokumentacijo v zdravstveno organizacijo, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti.
Komisijo prve stopnje sestavljajo socialni delavec in dva zdravnika, vsaj eden od zdravnikov mora biti specialist za ženske bolezni in porodništvo. Komisijo druge stopnje sestavljajo socialni delavec in trije zdravniki ustreznih specialnosti, predsednik komisije mora biti specialist za ženske bolezni in porodništvo.
Zdravstveni delavci, zdravstvene organizacije in socialni delavci so dolžni seznaniti nosečnico s postopkom, potekom in posledicami umetne prekinitve nosečnosti ter z metodami in sredstvi za preprečevanje nosečnosti.
Ali je možen ugovor vesti?
Svobodno odločanje o rojstvih lahko v določeni meri ogrozi možnost, da zdravstveni delavec zavrne sodelovanje pri določenem ukrepu za uravnavanje rojevanja na podlagi z ustavo in zakonom zagotovljenega ugovora vesti. To pomeni, da se posamezni zdravnik ali zdravstveni delavec ne odloči opraviti splava v konkretnem primeru, saj jim to prepovedujejo njihova filozofska, verska ali druga moralna prepričanja. Toda zdravstvena organizacija mora v takem primeru ženski zagotoviti drugega zdravnika, ki bo poseg opravil. Zaradi ugovora vesti ne sme biti ogroženo zdravje ali celo življenje pacienta.
Želim ti, da bo to kmalu za tabo! Verjami v svojo odločitev! Z veseljem bom enkrat v prihodnosti prebrala, da si dočakala svojo največjo srečo! Iskreno verjamem, da jo boš!!
Vso srečo in vse dobro ti želim!
Saša, prav hudo mi je zate, ko berem tvoje vrstice.
Načeloma nisem zagovornik splava, pa vendar bi v posebnih situacijah tudi jaz verjetno močno pretehtala za in proti. Sigurno v takem primeru kot je tvoj… zagovarjam pa tudi stališče, da nikoli ne moreš vedeti kako bi se odločil v določenem primeru, če nisi postavljen pred dejstvo. Zato te nikakor ne obsojam, te le občudujem, ker vem, da so to hude, hude in težke odločitve.
Sama sicer nisem imela splava, ker bi se zanj zavestno odločila, sem pa morala na čiščenje v desetem tednu, ker mi je plod odmrl. Princip je čisto enak, le duša v nekaterih primerih veliko bolj boli.
Vse skupaj – v teh začetnih tednih- kolikor jaz vem do 12. tedna – zgleda tako, da ti pač dajo anastezijo in ko je vsega konec, te zbudijo. Po posegu še nekaj časa krvaviš.
Bolečin ni kakih posebnih, bolita le duša in srce. A kakorkoli se sliši frazalno, čas celi rane. Preboliš in sčasoma neha boleti, pozabiš pa ne. In za dežjem posije sonce. In bitjece, ki nama ni bilo usojeno, je zdaj naš angelček, ki nas čuva in bedi nad nami.
Želim ti vse dobro in če se ti slučajno pojavi občutek krivde, ga preženi daleč proč. Ker že mora tako biti, je že za nekaj dobro.
Žalostna sem s teboj in ti želim vse, vse dobro!
Srečno, Ana
Pred kratkim sem spremljala znanko, ki je bila na tem, da splavi otroka, ker so ugotovili, da ima genetsko okvaro. Veliko sva se pogovarjali o tem in mi je povedala, kako naj bi vsa stvar potekala.
Glede na to, da si napisala, da tvoj otrok ni zdrav, predvidevam, da si noseča več kot 12 tednov. Invazivne genetske preiskave se namreč delajo šele po tem tednu. Do 12.tedna nosečnosti je možen splav pod narkozo, kasneje pa se sproži porod. To izgleda tako, da ti preko trebušne stene v maternico zasadijo iglo s sredstvom, ki sproži mehčanje in popadke. In predvidevam, da potem glede trajanja padeš v enako skupino kot tiste, ki jim otrok v nosečnosti umre in ga morajo rodit. Te ženske pišejo tudi o 18 urah in več trajajočih mukah.
Ob tem sem prišla do zaključka, da bi morala biti že v začetku prepričana, da sem sposobna vse to prenesti, preden se odločim za diagnostiko v smislu amniocenteze.
Saša, jaz sem bila na splavu v štirinajstem tednu, saj je moj otročiček imel cistično fibrozo (na rezultate sem čakala 3 tedne) in po odobritvi zdravniške komisije so opravili splav in sicer takšen, kot ga opisuje m75…..normalno, pod narkozo in ne v obilki poroda, kot so opisale nekatere. Le pogumno!