Sporazuma CETA ne bi smeli podpreti!
Zakaj je Miro nenadoma spremenil svoja stališča in samovoljno podpisal podporo sporazumu? Za ohranitev pravice do vode smo množično podpisovali peticijo in dosegli nekaj, CETA nam bo pravico do vode odvzela. Vzemite si čas in si vsaj preberite argumente direktorice zveze potrošnikov EU.
Sporazum Ceta evropskim potrošnikom ne prinaša nobenih večjih koristi, še več, prinaša jim številna tveganja. Daleč največje tveganje je, da bodo tuji investitorji iz Kanade lahko uveljavljali posebne pravice pri vlaganjih v evropskih državah na način, ki lahko ogrozi pravico nacionalnih vlad pri zaščiti potrošnikov, delavcev, javnega zdravja in okolja, poudarja direktorica Evropske zveze potrošnikov.
Ceto naj bi predvidoma podpisali 27. oktobra na vrhu EU in Kanade v Bruslju. Pred tem pa mora soglasje k podpisu sporazuma podati vseh 28 članic EU. Ministri, pristojni za trgovino, bodo o tem odločali v torek, zaradi političnih zapletov v Belgiji pa to visi še v zraku. V primeru podpisa bo sporazum nato predvidoma v začasni uporabi že po potrditvi v Evropskem parlamentu v začetku prihodnjega leta, vmes pa bodo potekali ratifikacijskih procesi po nacionalnih parlamentih članic Unije.
Trgovinski in investicijski sporazum Ceta med EU in Kanado po besedah direktorice Evropske zveze potrošnikov (Beuc) Monique Goyens evropskim potrošnikom ne prinaša nobenih večjih koristi, še več, prinaša jim številna tveganja. Članice EU sporazuma v obliki, v kakršni je, ne bi smele podpreti.
Da Ceta evropskim potrošnikom ne prinaša posebnih koristi, je pokazala analiza organizacij za zaščito potrošnikov v 42 državah članicah evropske potrošniške zveze, je v pogovoru poudarila Goyensova.
Tveganja?
Daleč največje tveganje je, da bodo tuji investitorji iz Kanade lahko uveljavljali posebne pravice pri vlaganjih v evropskih državah na način, ki lahko ogrozi pravico nacionalnih vlad pri zaščiti potrošnikov, delavcev, javnega zdravja in okolja. “V Beucu nam to zadošča, da državam odsvetujemo sklenitev sporazuma v obliki, kakršno ima sedaj,” je poudarila Goyensova.
Vlade bi morale razčistiti sporna vprašanja in sive cone glede Cete, da bi ustvarile varen okvir. Posledice sporazuma bodo daljnosežne, zato si je treba vzeti čas in popraviti določila, ki so nesprejemljiva za vidika civilne družbe oziroma suverenosti države. Ceta je prva, ki gre skozi celoten proces EU, zato mora biti izvedena odlično, saj bo vzorčni primer za prihodnje sporazume. Pri tem je pomembna transparentnost, a glede Cete so se pogajali na skrivaj.
“Zato smo v Beucu zelo zaskrbljeni zaradi nenadne spremembe stališč slovenske vlade, ki je bila v prejšnjih tednih zelo kritična do Cete. Slovenske in tudi druge vlade bomo pozvali, naj preložijo odločitev glede Cete in si vzamejo čas za jasne odgovore. Ne smemo se zavezati nečemu, o čemer nismo povsem prepričani, pa čeprav za ceno nekajmesečnega zamika,” je prepričana Goyensova.
Ceta kot stranska vrata za TTIP?
Naslednja velika slabost sporazuma, ki jo je izpostavila, je dejstvo, da Ceta do neke mere predstavlja stranska vrata za podoben sporazum z ZDA TTIP, ki je vsebinsko za potrošnike še veliko bolj kontroverzen. “Skozi poglavje o zaščiti tujih investitorjev, bi 50.000 ameriških podjetij lahko uporabilo svoje kanadske podružnice za vlaganje tožb v Evropi,” je pojasnila. Določila glede tujih investitorjev v razvpitem, a prekinjenem TTIP, bi bila po njenem mnenju lahko celo bolj dorečena, saj je bil TTIP veliko bolj na udaru javnosti.
Primer: pravica dostopa do vode
Če vzamemo primer pravice dostopa do vode, je to zelo pomemben primer tega, kaj bi šlo lahko narobe s Ceto. Pravico dostopa do vode bi tuji investitorji, ki imajo trenutno koncesijo za uporabo vode, lahko spodbijali. To pomeni, da bi v prihodnosti lahko tožili vlado, če bi želela denimo zaostriti pogoje teh koncesij, s čimer bi hotela prebivalcem olajšati dostop do vode.
“Vlada bi, če bi sodišče odločilo v prid investitorja, morala podjetju plačati tudi večmilijonsko odškodnino, seveda v breme davkoplačevalcev. Zato je za nas nesprejemljivo, da bi zakonodaja, ki ureja zadeve v javnem interesu, postala podrejena zasebnim interesom tujih vlagateljev,” je stališče Beuca predstavila Goyensova.
Potrošniki bi morali od tovrstnih sporazmov imeti koristi
Kako direktorica Beuca v prihodnosti vidi sklepanje sporazumov z drugimi državami, kot sta denimo Kitajska ali Indija, če se je že s Kanado, ki nam je kulturno zelo blizu, tako zapletlo? “Sporazumi s temi državami bodo drugačni, kot je Ceta, saj pri njej ne gre toliko za trgovinski sporazum, kot za ustvarjanje enotnega trga. Poleg tega bi bila z drugimi državami tudi debata o zaščiti tujih investitorjev povsem drugačna, saj imajo povsem drugačen pravni sistem,” je pojasnila.
Potrošnik bi moral od takšnega sporazuma imeti koristi, denimo razširitev zaščite na področju poslovanja s karticami, roaminga, pravic v letalskem prometu, spletnega nakupovanja in podobnega, vendar teh vprašanj sporazum ne ureja. Evropske države se bodo morale pri sprejemanju nove zakonodaje ozirati na kanadske in ameriške interese, kar pomeni krnitev regulatorne suverenosti. “Ne želimo si sporazuma, po katerem bodo evropske države primorane v zamike pri sprejemanju zakonodaje, ker želijo tuji vlagatelji zaščititi svoje interese,” je še poudarila Goyensova.
