športna vzgoja, likovni pouk, glasba
Zdaj mi pa naštej vsaj 5 oseb, ki so dobile zaposlitev zaradi “splošne razgledanosti” v smislu poznavanja tehnike risanja Moneta ali poznavanja Bach-ovih melodij lepo prosim. Tisti, ki jih to zanima hodijo v glasbeno šolo ali pa na likovno akademijo.
Povprečna populacija pa se mora naučiti precej več da bo kompetentna za iskanje zaposlitve, predvsem tujih jezikov.
[/quote]
Saj me ne čudi, da ste nekateri tako ozkogledni in nastrojeni v vsakdanjem življenju – četudi bi lahko kravžljali možganovino v mladosti, pa je očitno niste dovolj, ker mislite, da je nepotrebno. Lepo je pa bit razgledan, oja. Odpira vrata – bolj kot si ti lahko sploh misliš—-. Ampak po izkušnjah je to cenjeno dostikrat le med bolj intelektualnimi ljudmi, ne med takimi, kot si očitno ti.
sej bo bolš, je že petek, pejt se ven zluftat, ti bo lažje.
drugač tale naš osnovnošolec igra nekaj inštrumentov in o glasbi ima kar precej znanja, težava je v tem, kar so nekateri v tej temi lepo izpostavili, da se ne ponavljam 🙂
mi je pa zanimivo, da s tako ihto in agresijo pišeš, kako nevzgojeni so otroci, jaz bi se zamislila ….
[/quote]
Aha, ko dobiš konstruktivni odgovor, pa nos do podna in štrikanje…..
Zame je čisto super, me pa prav zabava vas brat take štrikarje.
Nekateri otroci so zelo nevzgojeni, tudi pri pouku glasbene vzgoje, ja. Zelo.
draga ti=samosvoja draga – nisem jaz nobena učiteljica glasbe, da ne boš v zmoti orgazmirala še naprej :). To, kaj pomenijo nominativ, genitiv, dativ, akuzativ, lokativ in instrumental, pa ne veš? NIsi nikoi hotela vedet, ali si mislila, da v šoli ti ni treba vedet ? Si se obesila samo na “glasbene pojme”, ki ti gredo v nos?
Vse to, kar mora tvoje sonce v OŠ osvojit po programu, je del osnovne pričakovane razgledanosti za starost do 15 let. zdaj pa: vprašanje, koliko je tvoj otrok “vreča” neizkoriščenih, neobdelanih talentov. Če ti nimaš afinitete do nečesa, ni nujno, da tudi tvoj otrok nima – jasno, da se pa nagonsko brani, če tudi pred njim tako kritiziraš dotično….. Če mu ti možgane pereš, da je to “BZVZ”, je pa vse jasno…..
[/quote]
Ne, tudi sklanjatve mi nikoli niso delale problemov.
Je pa res da se največkrat izživljajo učiteljice, ki pač niso preveč razgledane. Pri nas je pač preveč očitno da vsak mulc v razredu več ve od učiteljice glasbe. Razen o glasbi seveda. In s pretiravanjem seveda hoče prikriti splošno nerazgledanost. Tako pač je. Saj vsi to vemo.
Mimogrede, moj otrok nima problemov z glasbo, niti ne z drugimi predmeti.
Ne, tudi sklanjatve mi nikoli niso delale problemov.
Je pa res da se največkrat izživljajo učiteljice, ki pač niso preveč razgledane. Pri nas je pač preveč očitno da vsak mulc v razredu več ve od učiteljice glasbe. Razen o glasbi seveda. In s pretiravanjem seveda hoče prikriti splošno nerazgledanost. Tako pač je. Saj vsi to vemo.
Mimogrede, moj otrok nima problemov z glasbo, niti ne z drugimi predmeti.
[/quote]
Ne posplošuj. Ti pa nekaj ostalih niste “vsi”.
Problem pa je, ker starši svoje otroke tako strojite in pumpate proti učitljem tistega predmeta, ki ni po vašem nepomemben za življenje.In jih slabšalno označujte za “nerazgledane”, čeprav niso. Sram vas je lahko, japiji.
Moji otroci tudi nimajo niakkrćnih problemov z nobenim od predmetov, znajo pa spoštovat učitelje – in učitelji tudi njih nazaj spoštujejo.
pa četudi vzdevek zamenjaš, način pisanja in karakter izdajata, da gre za eno in isto osebo:)
Tudi sama se ne strinjam, da dajejo tolikšen poudarek na take predmete kot so glasba, športna in likovna vzgoja. Teh spretnosti in vrlin se lahko vsak otrok nauči v prostem času, če ga to navdušuje.
Je že precej časa od tega, od kar je moja hči končala osnovno šolo. A se še vedno spomnim kako mi je govorila, da se je morala veliko bolj posvečati tem predmetom kot pa recimo matematiki ali slovenščini… Pa je imela pri vseh predmetih zelo podobne ocene a ji je veliko več pomenilo, ko je dobila pri glasbi 5 kot pa pri slovenščini. Tako pač je. Si pa po končani osnovni šoli lahko otroci vsaj približno izberejo na katerih področjih se bodo bolj izobraževali. Zdaj je moja hči že na fakulteti in povem vam, da ne ve več veliko o tem kaj se je učila v Srednji šoli kaj še le v osnovni. Pa ima ocene na nivoju. Skratka vsak pozabi, sploh pa take predmete, kjer je že od malega otrok dobil odpor do učenja tako, da mislim, da delajo precej prevelik cirkus glede teh predmetov. Tudi mi se nismo vsega tega naučili pa zato nismo nič prikrajšani, kajne?
Srečno vsem otrokom! Starši pa nikar ne zganjajte dodatnih pritiskov nad vašimi otroci, ker jih imajo že s strani učiteljic in šolskega sistema čisto dovolj.
Glasba in pogojno likovno še ja, gre nekako ocenjevat, šport pa absolutno in ne in prav trudijo se predvsem ucitelji telovadbe visjih razredov in srednje, da ucenci zasovrazijo in se izogibajo telovadbi.
Se meni je bila 20 let nazaj v srednji in se prej v osnovni telovadba prava muka, pa nisem debela in sem precej sporten tip.
o draga moja, če morajo pa v drugem razredu ngš
poslušat doma arije,
pisat lesvice,
pisat referate,
poznat do potankosti vse sonate klasicizma,
opisat sonatno shemo,
vedeti vse o vseh glavnih osebah vsaj v petih operah,
morajo znat opisat baritonsko vlogo v neki operi,
estetsko poustvarijo pesem,
vedo kje, kdaj je bila zgrajen kak pomemben objekt v Evropi,
prepoznajo odlomek iz godalnega kvarteta v c-duru…
Vse to samo iz zadnjega preverjanja.
[/quote]
Meni se pa zdi, da tudi ti malo pretiravaš. Ko sem jaz hodil v nižjo glasbeno šolo se v 2. razredu zagotovo nismo učili vsega tega. Določene stvari ja, določene pa šele v višjih razredih.
Potem se je ze napiflala, ne naucila. Moj otrok je v OŠ in mu vcasih pomagam pri biologiji, kemiji, pogledam geofrafijo..itd in se vsega spomnim.
Ali pa recimo matematika, ce si dobro znal in razumel, je to super popotnica za faks. Sem imela zelo zahtevno uciteljico v gimnaziji in mi je to se kako pomagalo pri matematiki na faksu, isto velja za jezike itd..
Lej, ne bodi zajedljivo nesramen/na….
V tem tvojem tako poudarjenem segmentu “nadarjenih in super sposobnih otrok” je kar precej takih, ki nikoli ne motijo pouka, sodelujejo, hodijo k pouku, ker jih zanima, ker vedo, da se učijo za svojoj prihodnost, ker gredo tudi z veseljem v polo, ne pa da naštepajo enormno količino neupravičenih ur napirmer z rednim jutranjim izmikanjem spraševanju, prvih deset minut….In se dobesedno “popiškijo” na opomine, ukore” ( dobesedno tako se izrazijo, povedal naš trenutno 9-šolec).
In potem zakaj taka zavist, tako s strani vas staršev, kot otrok če imajo nekateri učenci upravičeno vseh 175 točk na koncu devetletke na voljo za vpis naprej? In potem jih zaničujejo še s piflarji ( pa sploh niso, ker so brihtne glave, sploh jim ni treba ob knjigah nekaterim presedet zadnje tri leta OŠ, ko je najpomembneje za naprej, ko dokažejo sami sebi, koliko so se naučili).
Imam še enega, v srednji šoli, je šel naprej tudi s 175 točkami. In šele sedaj resnično uživa -predvsem zato, ker je med sebi enakimi, z veseljem in ponosom pove, kako so lahko sošolci in sošolke ponosni en na drugega in si privoščijo uspehe, si pomagajo če je treba, nihče pa ne pljuva iz zavisti zaradi dobrih cen po nekom, ki ve, zakaj se hodi v šolo.
Ja, saj vemo, puberteta je huda reč in nekatere najbolj meče na koncu OŠ, ko bi morali spustiti najprej znanje v možgane, šele potem vse bedarije pubertetniškega obdobja med 12. in 15. letom svojega dozorevanja. Ampak, saj se jim hitro povrne – ker oni bi šli, se vpisali potem nekam, pa ne gre…Zmanjka….. Nekateri to dojamejo čez 5, 10 let, nekateri pa nikoli. Ker niti nočejo, niti ne “zmorejo”.
[/quote]
Zajedljiva sem samo do starsev, ki kategorizirajo pomembnosti podrocij, ena so vse, druga pa so za ukinit. Mojega sina biologija ne zanima in se jo kljub temu mora uciti. Mogoce bi lahko imel krozek namesto obveznega predmeta. Na gimnazijo z omejitvijo je prisel s 174 tockami. Kot uciteljica cenim vsak trud.
Za razvoj so pomembna vsa podrocja. V nasi druzbi ne bi funkcioniral sistem brez ocen in zato je prav, da so pri vseh predmetih.
Podpis! Tole ni več normalno kaj se grejo v šolstvu. Gledam učbenike za glasbo in ne vem ali naj se krohotam ali jočem. Froce fopajo z balastom od balasta,da na koncu ne vejo nič bolj ali več kot na začetku.
Otrok bi rabil prej predmet pri katerem bi se naučili socialnih veščin, podjetništva, ravnanje z denarjem,dobrih medsebojnih odnosov itd.
Meni se zdi da je narobe, da se tako odločilno ocenjuje telovadbo, glasbo in likovno. Predmet postane storilnostno naravnan in ubije zadnjo trohico zanimanja v otroku. Namesto, da bi otrokom pokazali, kako se posluša/gleda, kakšne so razlike in učinki, je vse skupaj eno drilanje. Problem je pa v tem, da za glasbo in likovno rabiš nek talent. Moj sine mora ravno vaditi glasbo, a mu ne morem pomagati, kako naj sliši, kaj je prav, ker sem sama popolnoma brez posluha. Kako se potem naučiš nekaj takega?!!! Naj mu najamem inštruktorja?
Pa še drugo: kako pa vadiš telovadbo? TI bodo dali popoldne na voljo telovadnico in učitelja, da boš vadil skok čez kozo? levji skok? Tapkanje in met na koš že lahko greš vadit na vsako igrišče, kje boš pa dobil take pripomočke za varno vadbo? Kje boš dobil drog pa plezanje? TI predmeti niso v eankopravnem položaju kar se tiče dostopnosti in vadbe.
Če ne znaš matematike, se usedeš za mizo in vadiš. Do perfekcije. Knjig z rešenimi vajami je kolikor hočeš, ne rabiš nobene pomoči. Jezik tudi lahko vadiš sam: lahko se učiš besede, vadiš narek, glasno bereš. Glasbo in risanje pa kako? Rabiš povratno informacijo, rabiš vodenje. A bodo ustanovili dopolnilni pouk za umetniške predmete?
Do tu se sploh še nisem dotaknila uporabnosti posameznega predmeta v RL. Telovadba je življenjskega pomena, pa rabiš 10 let, da preboliš šolsko teroriziranje in si najdeš šport, v katerm lahko uživaš. Škoda ,a ne bi lahko že od začetka uživali, če bi se učitelji pametneje lotili zadeve.
Nujnost glasbe v RL? Vemo, da premaguje stres in ima vse sorte blagodejnih učinkov na človeka, ampak ne takega, ki mu je zgrešen učni načrt in učitelj/ica zagnusila večino oblik glasbe.
Umetnost? Zna kdo od absolventov teh zahtevnih šolskih programov ločiti umetnost od kiča? Prebrati sporočilo, ki ga je pustil umetnik? Ja?
Finančna pismenost: to je pa tisto, kar bi morali nemudoma vpeljati v v vse šole in še starše zvleči nazaj v šole, da bi se naučili bistvene tehnike preživetja. To je razlika med preživetjem in bankrotom in bi bilo za dobro vseh naših državljanov nujno, da bi se vsi tega naučili. Tako znanje bi pa res premaknilo reči pri nas.
Res je, ti predmeti bi po mojem morali biti ocenjevani kot vcasih -mu-u-zu. Ce clovek za nekaj ni nadarjen, lahko crkne od vaje pa mu bo tak predmet pokvaril uspeh. Glasba sploh ni glasba ampak teroriziranje z zgodovino glasbe. Klasicno glasbo otrokom priskuti namesto pribliza. Naredi ravno nasprotno, kot je glede vrednosti glasbe povedal S.Avsenik: ko v glasbi bos odkril zaklad, bos res bogat.
Ce bi jo znali privlacno predstaviti, pa bi lahko imeli zaklad.
Pa telovadba: ti zagnusi gibanje, tek, skupinske sporte. Ne znajo predstaviti, ZAKAJ je gibanje pomembno. Izživljanje nekaterih sadisticnih uciteljev ti zagravza vsako gibanje vsaj za 10 let namesto da bi te naucil uzivati v gibanju, skrbeti za telo … da ne govorimo, kako so nas ucili delati pocepe ali trebusnjake – cisto narobe in skodljivo za sklepe. Nic uzitka v gibanju, samo divjanje na rezultate in neke norme. Nic sproscanja, raztezanja.
Kar bi pa nujno morali vkljuciti: vescine kot so financna pismenost, custvena inteligenca, medosebni odnosi, asertivna komunikacija, podjetnistvo, osebnostna rast, odgovorno starsevstvo … to so zdaj krozki in obcasna predavanja, pa so vescine, ki so vedno bolj pomembne za celo zivljenje, bolj kot neka zgodovina glasbe.
Res zanimivo. Včasih so se starši jezili, ker je učitelj ocenjeval nadarjenost. Odlični so bili samo učenci, ki so znali lepo peti, lepo risati, bili telovadci. Pa se je vedno govorilo, da je odličen, ker hodi v glasbeno, ali pa v športnem klubu. Očitali so, da učitelj ocenuje le nadarjenost, ne pa truda in da so tisti nenadarjeni prikrajšani. Sedaj, ko se otroci učijo teorijo, pa splet ni prav.
Če so ti predmeti tako nepomembni in nepotrebni, ma pa povejte, zakaj bo nek ekonomist potreboval biologijo? Zakaj bo en vrtnar potreboval matematiko in fiziko? Zakaj tuje jezike? Zakaj bi te potreboval en slaščičar ali pek? Zakaj zidar potrebuje biologijo, kemijo?
Najbolje da se vrnemo sto let nazaj, kjer so se otroci v OŠ naučili le pisat in brat, ter računat. OŠ bi trajala le cca 4 leta. Potem pa naj se otroke po željah staršev (kot sklepam tu gor), grupira v skupine in se jih poučuje samo tiste predmete, ki si jih želijo.
Kako fajn! Kmalu ne bomo imeli več glasbenikov, ne umetnikov.
Bomo pa imeli cel kup zafrustrirancev, ki bodo obvladali računanje v nulo in morje jezikov.
Ko smo mi dobili novo, mlado učiteljico za likovni pouk, nas je začela učiti več, kot prejšnja. Predstavila nam je veliko več, kot tista tastara, ki je učila, ko so bili še u, pa mu in zu. In jaz sem ta predmet bolj vzljubila. Menim da je stvar učitelja, kako dela, ne pa v ocenah. In nisem samo jaz opazila pozitivne spremembe. So jo tudi ostali sošolci in starši.
Mene pa je jezilo, da sem po končani OŠ v devetdesetih letih, bila tako nerazgledana. Pojma nisem imela, kaj je to oljna slika, kaj pasteli, kaj akrilne barve. Da ne govorim o tem, da nisem poznala niti umetnostne zgodovine. Vedela sem le za Van Gogha, Leonarda in se je že končalo. To pa zato, ker smo se pri likovnem samo zafrkavali, igrali in sproščali. Meni OŠ ni dala veliko. Vsega sem se naučila sama, na tečajih in v knjigah. In to ni bilo gratis. Jezilo me je, ker so tisti, ki so šli v druge poklice dobili v OŠ več podlage, kot jaz. In prav vesela sem, da se tega sedaj učijo tudi na OŠ. Bodo vsaj bolj razgledani na likovnem področju, kot sem bila jaz. Zakaj je likovnost sploh uporabna?
Če se trgovec razume vsaj malo v estetiko, si bo lepo opremil izložbo. Drugače bo imel en kičeraj od trgovine. Slaščičar bo znal oblikovat lepe torte. Vrtnar bo oblikoval prekrasne vrtove. Da ne govorimo o drugih uporabnih poklicih v naši družbi, kateri ne nastanejo kar čez noč: arhitekt, notranji dekorater, urbanist, industrijski oblikovalec, grafični tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok itd itd. In tukaj ima tudi likovnost veliko vlogo.
OŠ je pač OŠ .
Se pravi osnovna izobrazba. Razgledanost iz vseh področij. Se dotakne vsega,skoraj.
Mislim,da imamo dobre OŠ šole .
Glede na čas v katerem živimo bi dodala mogoče še kaj glede čustvene inteligence in finančne pismenosti. Tako pač je.
Glede jezikov je pa tako,da poleg slovenščine, angleščine in še enga po izbiri. Kar je več je že preveč. Če pa kdo želi pa izvolijo na jezikovne šole. Saj jih je veliko. Tolk o tem. Telovadba je ravno tako pomembna, ker otroci še hodit ne znajo več.
Seveda je pa ogromno odvisno od učitelja.
Ali ima ta en občutek za podajo snovi. Zna naredit, da ga otroci z odprtimi zvedavimi ocmi gleda in odprtimi usti. Se znajo pohecati,nasmejati otroke,sebe ?….eni nimajo občutka za to.
Drugi imajo pa jih sistem zatre in teško je lovit ravnovesje. Upam ,da še obstajajo zanimivi in pravicni učitelji z načeli?!
Kokr za koga. Za nekega industrijskega oblikovalca so biologija, matematika, fizika tudi bedasti. Pri svojem delu jih ne potrebuje. Po končani srednješolski izobrazbi, ki traja le 4 leta, pa se že zaposli.
In zate so 4 leta dovolj, da se izuči za svoje delo. Tudi matematiko, se potemtakem lahko naučimo v srednji šoli.