SREČA JE KOT METULJ
Dobro jutro, Tjavendanovci.
Janija ni, je najbrž že doli na Krku, a nekdo mora
bom pa jaz začela jutranje pozdravljanje. In vam
vsem voščim eno res lepo petkovo dobro jutro.
Je sicer petek 13, pa kljub vsemu, naj bo lep, kratek
in sončen dan, da se bomo kmalu spet vsi našli lepo
doma in če bo pihala burja, če bo žvižgalo okrog in
okrog hiške, jo bomo lepo zakurili. Ah, no, oprostite,
bomo lepo zakurili v peč, ne!
“Loviti srečo,” pravi naš prijatelj Z.Modrej, “je kot loviti metulje – ponavadi se jih več dočaka, kot pa ulovi s tekanjem za njimi. Tako pravi tudi ljudska modrost. Ali pa: mi tekamo za srečo, sreča pa teče za nami.”
No, čisto tako mimogrede in tudi malo v šali povedano in seveda, ker sem to že enkrat prebrala, se vedno znova in znova oziram za seboj, če bi jo le videla, da teče za menoj … No, takrat bi se posatavila tako, kot kadar lovimo otroke – našo srečo – kadar tečejo k nam v igri in jih ulovimo. Saj, oh, kolikokrat je možno uloviti srečo, ki teče za nami, ojej, prejoj. Nisem pa prepričana, da je to tudi inkasant, kadar teče za menoj (takrat se postavim čisto ob rob poti in gledam v nasprotno smer!), tudi nisem prepričana, da je to poštar, ki maha u luftu z uno stvarjo z DURSA, tudi tej sreči se enostavno in hitro izognem, če se le da. Ampak, šalo na stran, čeprav vem, da malo tega tudi ne škodi.
Gremo naprej in si preberimo, kaj o tej sreči pravi naš pisatelj v nadaljevanju:
“Ja, tako je s tekanjem za srečo. Kdor je bolj hiter in okreten, bo ulovil več tistih “hitrih sreč”. Te pa tudi hitreje minejo in se rade izmuznejo. Zato jih je treba več, da zaležejo vsaj malo. Počasnejših sreč pa hitri lovci niti ne lovijo. Ne vedno namreč, da so prav takšne sreče tiste prave, globoke in trajne. Seveda ne, saj tudi živijo hitro in potemtakem nimajo niti časa biti srečni, pa zato prave sreče ne poznajo.
Zato tistim,ki se jim je upočasnil korak, vsaj glede sreče ni treba biti v skrbeh. Najprej vas bod ulovile oziroma se boste pustili ujeti vsem tistim rečam, ki so ves več tekale za vami, pa vas doslej niso mogle ujeti, ker ste tekali za drugimi srečami.
Potem, ko se boste navadili srečo čakati in dočakati, se bodo v vaše mreže začele loviti tudi tiste sreče, ki so ulovljlve edino s čakanjem in potrpljenjem. Zdaj imate več časa oziroma ste se ga naučili vzeti. Te vrste sreče so prav posebej dragocene, ker se jih ne da uloviti na noben drug način. Večinoma pa jih vsi zanemarjajo, ker nimajo časa ali potrpljenja……
… Čedalje bolj človek občuti srečo tudi takrat, ko so srečni drugi. Občuti jo kot svojo!
V sebi začuti, da je predvsem sam svoje sreče kovač.
… Tudi sreče se je namreč treba učiti. Učiti tako, kot se je treba učiti – loviti metulje. Drugače nam vsi uidejo ali pa nobenega ne dočakamo!
.. Sreča pa nas raje in prej obišče, če jo vabimo in kličemo zato, da bi jo delili, da bi osrečevali druge…”
Danes bi bila rada rečna tudi jaz z vami. Če jo kdo ima, naj jo razdeli med vse. Jaz jo kanček že imam, vstala sem zdrava, zadvoljna, vesela, ob štirih zjutraj, osrečila najbrž tudi gospodarja z eno golido skuhane dišeče črne kave, ko je njen vonj napolnil vso hišo, tja gor do spalnice, in zdaj vse to delim z vami. In delila bom z vemi tudi zadovoljstvo, ko bom danes dokončala eno dobro delo.
Imejte se lepo, dragi prijatelji in še enkrat – danes ni črni petek, danes je najčudovitejši petek v tem tednu!
Dobro jutro !
Lepo napisano, fino za razmislek..SREČA….je res lahko tudi to, da nam je dano zjutraj zlesti iz postelje zdravi….zavedajoč se, da je pred nami nov lep dan, ki nam lahko prinese toliko lepega…
Vsem brez izjeme , moram prenesti še svež jutranji cmokec od naše muce, ki nas hudo pogreša …predno je odšla na delo, je svoje lepe misli in želje posvetila nam.
Dober dan;
Mariči – zdaj pa vem zakaj sem taka srečnica: ko sem tako hitra:)
Ja srečni smo, kadar se zbudimo (hura ker smo živi)
in če še nič ne boli (ne telo, ne duša) potem smo pa lahko
pre-srečni..
Petek trinajstega – super – hitro srečko kupit, prej mi
morajo pa še razložiti kaj se bolj splača prekrižat;-)
Kakorkoli – metulje že od nekdaj občudujem in se
hudujem če jih kdo lovi, da bi biste ki jih nato z buciko
najmanj za ušesa. Je pa svoboda relativna – žal…
Lep dan imamo, naužijmo se vsakega trenutka.
En vesel pozdrvaček vsem – tudi Janiju ki se “namaka”
Nikita, zakaj se ne ozreš, ta hip, ko tako tečem
za teboj? Zakaj? Misliš, da mi krila pešajo, da mi
zmankuje sape, da bom vsak čas le še metulj,
pripet z buciko in shranjen v stekleni vitrini?
Tole paše zraven deklice moje :-))
Izbira pravega trenutka je skrivnostna sestavina vsakega odnosa,ki se nanaša na to,kdaj se kaj dogaja.Gre za tisti trenutek,čudežno ujemanje dogodkov,povezovanje človekovega gibanja skozi čas z drugim bitjem-v dovršenem sozvočju.
Odnosi in vsi dogodki,vedenja in dejanja znotraj njih imajo svoj edinstven in popolni čas.Tako kot se idealni partner pogosto prikaže šele takrat,ko smo se že vdali v usodo,da se ne bomo nikoli več zaljubili,so tudi znotraj posvečenih zidov odnosa popolni trenutki za vse……tudi za nas vse gmajnarje,le če ste me dobro razumeli.
Levček, jaz sem te razumela, jaz zagotovo, a žal …..
ni dovolj, verjemi, če te razumem le jaz …. ni in nikoli
ne bo dovolj .. pa vendar, če ti bom kdaj laho stisnila
roko, te kot dobrega prijatelja objela, boš vedel, kako
dobro dene tudi to … da te kdo razume ….