Srečala sem ga drugič, z njim imel še nič spolnega, a si želim, da bi bil oče mojih otrok….
Zato tudi pravim: treba je slediti srcu, intuiciji… podobno je v poslu, ne samo v življenju. Še tako lahko računaš, preračunavaš, pa se kalkulacija ne izide. Kjer je vložek strast, skupaj s pametjo seveda, pa lahko pride do izjemnih rezultatov. Mislim, da to velja tako za ljubezen kot poslovna razmerja. Zdaj veš, da takrat nisi naredila prav… tudi on to ve… Vse je ok in prav, vrag je le, da nam življenje dni odnaša, ne pa jih rpinaša. Z vsakim dnem nas je nekoliko manj v tem časovno omejenem življenju. Jaz sem vrgla stran ‘najboljša’ leta: da ne bi v.d. tašča doživela kapi, da ne bi ‘sosedje govorili’, da ne bi mojih staršev fršlok, ko pa je moj partner ‘tako fejst fant’. Nobeden, ki naju vidi, kako sva na videz usklajena, v zvezi, si ne bi mislil, da v najinih posteljah že dolgo vlada suša.
Jaz sem se dolgo trudila obuditi strast med nama, brez uspeha. In tudi ljubice nima, saj je ves čas samo doma, nikamor ne gre. In če bi imel ljubico, bi mi povedal in se bi zmenila naprej – kajti do sedaj sva imela vedno čiste karte. On sam mi je tudi predlagal, da si lahko koga najdem, če pogrešam spolnost – pa si ga nisem, ker mi enostavno nihče že dolgo dolgo ni bil všeč. Ob tem novem pa je bilo tako, da ko sva se prvič pogledala v oči, se je svet ustavil… vsaj občutek je bil tak. In ko se me je prvič dotaknil, sem čutila vročino in toplota se mi je razlezla po vsem telesu in v stegnih me je zabolelo od poželenja in poskočila mi je maternica in vsa sem se naježila od občutka. Vsaj 10 let nisem že čutila ‘metuljčkov v trebuhu’ in to je bilo 10x močnejše, kot tisto nazadnje. Kako potem ne bi sklepala, da sva ustvarjena drug za drugega? Verjamem, da je od 7 mrd ljudi na svetu vsaj še 10.000 takih ljudi, ki bi v meni sprožili podobne občutke… pa jih nimam časa srečevat, delam cca. 10-12 ur na dan in tudi v lajf že nekaj let nisem prav veliko hodila. Zdaj pa se počutim Prebujena.
Nikoli nisem imela želje po otroku, ko sem spoznala NJEGA, sem jo začutila takoj….
Nato se je vse odvijalo, da sama ne vem, kdaj. Pustila sem dolgoletnega fanta ( s katerim že eno leto nisva seksala), začela z njim, povzročila splošno zgražanje v našem malem mestu in -zanosila. Zdaj imam desetletnega sina, z NJIM nisva več skupaj ( zaradi zelo konkretnih razlogov, o katerih ne bi tukaj). ampak….. To je bila ljubezen mojega življenja in vem, da tudi kontra. Vedno se bova imela rada, to je bilo to, to takoj začutiš. In, ja, še vedno, če je prilika, na skrivaj tudi skočiva med rjuhe in je fantastično. Samo za skupno življenje pač nisva.
Kaj hočem povedat? GO FOR IT!!!!
Poslušaj ti, ki si se še malo prej izdajala kot Ej ženskica (čisto slučajno zanm slediti IP naslovom… ;-))) – ne zanima me tvoje katoliško moraliziranje, zmoli očenaš, pokesaj se SVOJIH grehov, moje pusti pri miru, bom sama odgovarjala zanje.
Ah, ne bo ga rinil vame, ne, samo k sebi me je stisnil in me v objemu na klopi držal pol ure… ker je tako potreben ljubezni in bližine….mhm… ok, pa naj bo to ‘podjebavanje’, kakor ti drago.
Zakaj ne ŽIVIŠ in PUSTIŠ živeti?
Po moje je na tebi 4 leta aseksualnega življenja pustilo posledice, zato si zdej čisto ‘ponorela’ za drugim in sanjaš o stapljanju, norem seksu in podobno.
Čisto logično in nič narobe s tem, le da morda malo preveč sanjaš in idealiziraš vse skupaj.
Zdi se mi tudi da se izogibaš navedbi njegovih let, ker točno veš da je ‘mali’ še otročaj zate. Ker če si ti v 30ih je on star 20. ….
Sicer pa, če te on tudi tako noro želi kot ti njega, pa si privošči, če se bo kaj iz tega izcimilo boš vidla šele čez čas, zato ne razmišljaj preveč in ne poslušaj poročnih koračnic….
Tvoj otrok je zato sad čiste Ljubezni – tiste praiskre Kreacije, ki je ustvarila vesolje in vse v njem. Verjamem v to, zopet verjamem. Zadnja leta sem bila nalašč gluha in slepa za vse, samo da me ne bi še kdaj tako bolelo, kot me je takrat, ko se mi je nekaj podobnega (pred cca. 11 leti) končalo v solzah in z zlomljenim srcem. Nalašč sem šla v varno ‘razmerje’ – to mi je postalo jasno šele pred cca. dvema letoma, ko sem se o tem malo bolj ‘pogovorila sama s sabo’. Ne morem si več lagat, pogrešam ljubezen, kot obstaja med moškim in žensko, tisto prvinsko strast, ki ruši vse pred seboj in je slepa za posledice.
Kot rečeno, rada sem imela seks. Tak in drugačen, tudi perverzen. Samo z dvema moškima v življenju pa sem se LJUBILA, ne fukala z njima in mi je razlika povsem jasna. S tem novim ne čutim želje po fuku, ampak po neskončnem ljubljenju in zlivanju. Ko me objame, izginem v njem, v okolici, ne znam opisati tega občutka, oblije me 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sreča.
Ne gre za moj pod-jebanost, saj vsak dan delam z ljudmi, tudi moškimi, a ta mi je edini po toliko letih spet zatresel temelje. Zato pravim in vem, to je norost, ampak čutim, da sva si namenjena.
Berem to vaše prejebavanje, prav smešno je že vse skupaj, in vidim, da se tukaj ven mečeš z IP naslovi. IP naslove vidijo samo moderatorji, toliko o tem. Ker dvomim, da si ti tukaj moderator, je tole kolosalna laž. Lahko pa Primoža vprašamo.[/quote]
Pa vprašaj Primoža. Z ustreznim spy programom se da vse. Delam v računalniški firmi ;-))
Hja, imaš prav. Saj v cca. 20 tisoč letih, odkar obstaja človeštvo, ni še nikoli noben moški pustil trenutne spolne ali življenjske partnerice zato, ker so mu podivjali hormoni ob drugi. In tudi nobena ženska še ni dala nog narazen drugemu, kot ‘svojemu’. Res ste ubogi na duhu.
Sploh pa varanja ali menjave parnerjev in ločitev ter razhodov ni, niti v Deželi Šentflorjanski, kaj šele po Kristusovem štetju.
Mhm. OK.
jaz sem proti KONCU 30-ih., kar pomeni, da je on proti koncu svojih 20-ih… Naučite se že končno brati, ljudje božji! Po domače rečeno: jaz bom kmalu 40, on bo zdaj praznoval svoj 30. r.d. – več detajlov pa res ne bi razkrivala… razen, da izgledam odlično za svoja leta in da mi tudi on ni dal več kot 33 let… on pa deluje starejši, kot je, jaz sem mu prisodila 35… če je to sploh pomembno?
Zaželimo ti vso srečo, ki (če bo) bo zelo kratkotrajna. Verjemi, da je srce lahko zlomljeno več kot enkrat ali dvakrat. Vsakič naslednjič bolj boli.
Če bo zapustil zdajšnjo partnerko verjemi, da bo tebe potem še prej. Me zanima, če boš potem še klatila take neumnosti, kot jih zdaj? Nekdo, ki to naredi enkrat, naredi to še velikokrat. Hvala za takega človeka.
Si se vsaj za trenutek postavila v njeno kožo? Kako bi bilo tebi, če bi se ti to dogajalo čez eno leto, ko boš z njim? Boš še vedno istega mnenja in ga boš z veseljem prepustila drugi, lepši, mlajši, saj vendar ni tvoja lastnina, kot praviš.
Pa 11 let razlike v tvojo škodo tudi ne zanemari. Že zdaj nisi okoli 40 več mlada in sveža, čez 10 let boš pa grda, tečna baba v meni, on pa v najbolj seksi cvetočih letih, ko ga bodo mlade punce obletavale.
Si še prepričana, da bo takrat še nor nate? Zelo dvomim, če tako lahko menja partnerke.
Ampak ti praviš, da nihče ni nikogaršnja lastnina, torej ti bo v redu, da ti bo en dan zaupal, da te zapušča, saj itak ne bo tvoja lastnina…
Zaželimo ti vso srečo, ki (če bo) bo zelo kratkotrajna. Verjemi, da je srce lahko zlomljeno več kot enkrat ali dvakrat. Vsakič naslednjič bolj boli.
Če bo zapustil zdajšnjo partnerko verjemi, da bo tebe potem še prej. Me zanima, če boš potem še klatila take neumnosti, kot jih zdaj? Nekdo, ki to naredi enkrat, naredi to še velikokrat. Hvala za takega človeka.
Si se vsaj za trenutek postavila v njeno kožo? Kako bi bilo tebi, če bi se ti to dogajalo čez eno leto, ko boš z njim? Boš še vedno istega mnenja in ga boš z veseljem prepustila drugi, lepši, mlajši, saj vendar ni tvoja lastnina, kot praviš.
Pa 11 let razlike v tvojo škodo tudi ne zanemari. Že zdaj nisi okoli 40 več mlada in sveža, čez 10 let boš pa grda, tečna baba v meni, on pa v najbolj seksi cvetočih letih, ko ga bodo mlade punce obletavale.
Si še prepričana, da bo takrat še nor nate? Zelo dvomim, če tako lahko menja partnerke.
Ampak ti praviš, da nihče ni nikogaršnja lastnina, torej ti bo v redu, da ti bo en dan zaupal, da te zapušča, saj itak ne bo tvoja lastnina…[/quote]
Nič ne traja večno, celo novembrski dež ne ;-)))
Pri 50-ih nameravam pa biti čudovita ženska s čudovito kožo in telesom ter še lepšo dušo, ne pa grda, stara ,tečna… ne drugih ljudi sodit po sebi 😉 Ni čudno, da vas moški varajo, ko ste vse tako cinične in zagrenjene.
Ja, jaz pravim: tudi če bo kratko, naj bo sladko. Kot rečeno – nič ni večno. Danes pišeš neumnosti na forumu, jutri se hladiš v mrtvašnici… Zakaj ne bi vmes ŽIVEL S POLNIMI PLJUČI?
HVALA :-)) Vsaj eden, ki ni cinik in še verjame v ljubezen… sploh ugotavljam zadnje čase, da je večina moških bolj romantična, kot žensk. Da so ženske romantične, je čisti kliše. Sodobne ženske so redko romantične, feminizem jih je do konca zjebal, stalna dirka in stres v službah sta jih naredili za robote.
Večina žensk je bila že v pradavnini preračunljivk (želja po ‘providerju’, skrbi za zarod). Jaz pa sem ‘nora’ in taka bom vedno. In mislim, da so taki tudi moški, večina moških. Sicer bi denar nosili kurbam, ne pa se npr. na stara leta poročali s 30-letnicami… To je norost, to so hormoni, to je nagon. Če ti nekaj diši, zares močno diši, se ne moreš ustavit. Jaz sem se prej vedno ustavljala pred pomisleki, moralo, dejstvom, da je nekdo vezan. Tokrat pa mi je racio povsem izklopilo ;-))