malo nazaj sem se poročila živimo rpi mpževih starših , pa me zanima če se to obnese. za začetek me hoče mama kar malo kontrolirati, kako pa je potem ko so otroci, ali se ta stik z mamo obnese, ali moraš biti tiho in ne povedati svojega mnenja zanima me vse ki živite pri moževih starših izkušnje kajti da bom vedela kako ravnati v priliki hvala

Če boš že takoj v začetku naredila vse po njenem, potem si boš “boga”. Daj ji vedeti, da imaš tudi ti svojo besedo in svoja mnenja!
Ko sem jaz živela pri njemu, z njegovimi starši smo se lepo pogovorili in nikoli nisem imela problemov. Res pa je, da je moja tašča zelo pozitivna oseba in z njo se da vse na lep način pogovorit!
Srečno!

kaj pa če je negativna oseba kaj v takem primeru

Bodi prijazna in se ne pusti kontrolirati. Dolocena mera prilagajanja je samo po sebi umevna, samo ne dovoli vmesavanja v vajin nacin zivljenja. Bolje prva zamera kot zadnja.

Vedno bodi pripravljena na kompromise.

Nimata nobene možnosti, da bi morda živela za sebe?

ne zazačetek sva tuki povejte foromke kako živite pri tašči

Ojoj, pikica…o tem je bilo že mnogo napisanega; v glavnem , kolikor sem prebrala, se ravno ne razumejo najbolj med seboj.

na katerem forumu lahko to preberem kje kaj piše, ali je to res da izobraženi ljudlje imajo lepše in polj prijazne stike kot tisti ki so manj izobraženi

Ali se ti ne zdi, da je tu pomembnejsa srcna kultura kot izobrazba.

Ta tvoja ugotovitev pa ne bo držala! kje si pa to slišala? ha ha

Probaj malo poiskat z iskalnikom, boš vidla, da je ogromno tem na tvoje vprašanje!
pa pa

Zelim ti cim mirnejse zivljenje z druzino tvojega moza.

Lep dan

Mi živimo skupaj z moževo babico, tako, da nas je skupaj v stanovanju 5.
Sicer je stanovanje 4 sobno, pa vendar, ni druge rešitve. Babica je stara 85 in še kar “težek karakter”. Ne bom naštevala vseh njenih slabih lastnosti (tudi jaz nisem popolna) hočem povedat to, da starejši si, težje se prilagajaš in mi mlajši smo pametnejši?, zato se moramo tako obnašati, da včasih popustimo, saj oni ne bodo in prepir je tu!
Svoje mnenje moraš povedati in sicer na glas in vzpostaviti tak odnos, da te bodo spoštovali, potem te bodo tudi upoštevali!
Čim prej oziroma takoj.
Nihče ti ne bo zameril, če boš takšna od začetka, lahko tudi malo igraš.Če pa boš neodločna si pa v težavah!!
Želim ti dobre odnose mi jih nimamo!!!

pika, čez neodvisnost je ni – nihče ti nič ne more, na svojem si, ni potrebno se “uklanjati”. Moj nasvet – delajta na tem, da gresta na svoje.

Draga pika, tvoja vprašanja so malo prestrašena, vendar sem v njih zasledila veliko mero poštenosti in prisrčne dobrote. Zagotovo si želiš dobrih odnosov in to je za začetek res zelo v redu. Takole bom rekla. Če boš vztrajala v želji, da boš s svojimi novimi sorodniki na vsak način hotela živeti v dobrih odnosih, se ne spreminjaj in poslušaj svoj dober instinkt, ki te ne bo prevaral. Vedno pojdi naprej z mislijo, da smo vsi ranljivi in da vsak človek pravzaprav hoče živeti lepo in prijazno. Ne pričenjaj novega življenja napadalno češ “ne bom se pustila”. Po svojih življenjskih izkušnjah ti svetujem, da neomajno ostaneš tolerantna in dobra. Sama se ravnam po pregovoru, ki je bil tule na forumu že neštetokrat zapisan: “Ne stori ničesar slabega drugemu, kar ne želiš, da drugi slabega storijo tebi!”
Naj ne ostane samo pri pregovoru teoretično ampak ga prenesi v prakso.
Se obnese. Prisrčno te pozdravljam!