to si ti misliš…. S tako diagnozo pri tej starosti, kot jo opisuje avtorica, vsak realen veterinar, ki ne bo hotel služiti na tvoji denarnici v dobro bolnega spa, ne bo predpisoval nobene Th, sploh pa ne opiatov. Bo kar realno povedal, kaj je za psa najboljša (od)rešitev.

Ps. že 30let sobivam s štirinožci, tako da imam kar nekaj izkušenj. In pri enemu res nismo podaljševali mučenja, eden je pa umrl naravne smrti – zastoj srca na domači travi.
Ko se pes umika od družbe, ko se umakne in s tem pokaže, da želi svoj mir, ko ne želi več ven, ko pretirano vzdihuje ko leži, ko komaj naredi tistih nekaj korakov, da opravi potrebo, s tako diagnozo. Žal, zrealiziraj se, ker te še čaka, kot si sama napisala…..[/quote]

Pisala sem zate, kaj je tvoja meja. Če pes ne more več laufat?[/quote]

daj prosim preberi prvi avtoričin post, pozorno še enkrat: pes vleče tudi zadnje noge po hrbtišču za seboj na srehodih, da dobiva odprte rane, je inkontinenčen, ne more zadrževat blata, torej mu odpoveduje zadnji konec….. Si ahko predstavljaš tako sebe naprier? jaz ne… Pes žal ne govori človeškega jezika, da bi povedal kar bi nekateri lastniki potem razumeli.

Pisala sem zate, kaj je tvoja meja. Če pes ne more več laufat?[/quote]

daj prosim preberi prvi avtoričin post, pozorno še enkrat: pes vleče tudi zadnje noge po hrbtišču za seboj na srehodih, da dobiva odprte rane, je inkontinenčen, ne more zadrževat blata, torej mu odpoveduje zadnji konec….. Si ahko predstavljaš tako sebe naprier? jaz ne… Pes žal ne govori človeškega jezika, da bi povedal kar bi nekateri lastniki potem razumeli.[/quote]

Nobenih odprtih ran ne dobiva, vcasih dobi manjse odrgnine! Inkontinentna pa je samo za blato, kar pomeni, da pac doma 1-2x na dan spusti dve klobasici.

Ves tudi pred tem smo imeli psicko, ki je na eni tocki dala jasno vedet, da ji vec ni – nehala je jesti, ceprav je bila prej velik pozeruh, brigalo jo je zato, kdo je prestopil domaci prag, ni vec sodelovala v druzinskem zivljenju in je pac cele dneve prelezala v najbolj odmaknjenem koncu hise. Seveda smo jo peljali na evtanazijo.

Sedaj pa tudi priblizno ni tako, psicka se zanima za svojo okolico, se zmeraj je druzabna, razveseli se druzbe, hrane, cartanja in se tudi priblizno ne smili sama sebi v kaksnem kotu.
Zato se mi zdi zaenkrat nesprejemljivo poklicat nasega veterinarja, naj jo pride uspavat na dom, da mu bo veselo primahala z repom, kot vsakemu obisku, mi jo bomo pa zaklali.

Me zanima, ce bi enako tezo zagovarjal, ce pasja evtanazija ne bi potekala tako “humano” z injekcijo, ampak bi psa moral sam peljati za hiso in mu pognat sus v glavo! Ker rezultat je pac konec koncev isti, a ne?
In za to zelim jaz biti pac prepricana, da je to res “manjse zlo” kot nadaljevanje zivljenja v mukah – kar za svojega psa, ki mi trenutno ob zajtrku sedi z glavo na kolenu in mahajoc z repom, tega pac ne morem trditi.

In ne dobiva opiatov – od kje ti to? Vprasala sem samo ce ima kdo izkusnje z blagimi opiati tipa Tramal. Sedaj dobiva karprofen, ki je nesteroidni antirevmatik.

Sicer sem pa ze dvakrat lepo prosila, ce se lahko taki kot si ti, prosim vzdrzite svojega mnenja o susu v glavo. Ce k temi nimas kaj konstruktivnega doprinest je pac vcasih bolje, da si tiho. A bi slo? Sploh glede na to, da sem ze sicer v precej obcutljivem obdobju, mi taksna mnenja o tej temi res niso potrebna.

Se enkrat pa najlepsa hvala vsem s konstruktivnim doprinosom k temi, predvsem @to tudi mene caka

Vozicek zanje. Z malo spretnosti in iznajdljivsti ga lahko naredite tudi sami.

[img]http://2.bp.blogspot.com/_FdT8oP0rRpk/SgRBTqTpqOI/AAAAAAAAAAk/dQBXrXgiFF8/s320/k9patent+copy.jpg[/img]

daj prosim preberi prvi avtoričin post, pozorno še enkrat: pes vleče tudi zadnje noge po hrbtišču za seboj na srehodih, da dobiva odprte rane, je inkontinenčen, ne more zadrževat blata, torej mu odpoveduje zadnji konec….. Si ahko predstavljaš tako sebe naprier? jaz ne… Pes žal ne govori človeškega jezika, da bi povedal kar bi nekateri lastniki potem razumeli.[/quote]

Nobenih odprtih ran ne dobiva, vcasih dobi manjse odrgnine! Inkontinentna pa je samo za blato, kar pomeni, da pac doma 1-2x na dan spusti dve klobasici.

Ves tudi pred tem smo imeli psicko, ki je na eni tocki dala jasno vedet, da ji vec ni – nehala je jesti, ceprav je bila prej velik pozeruh, brigalo jo je zato, kdo je prestopil domaci prag, ni vec sodelovala v druzinskem zivljenju in je pac cele dneve prelezala v najbolj odmaknjenem koncu hise. Seveda smo jo peljali na evtanazijo.

Sedaj pa tudi priblizno ni tako, psicka se zanima za svojo okolico, se zmeraj je druzabna, razveseli se druzbe, hrane, cartanja in se tudi priblizno ne smili sama sebi v kaksnem kotu.
Zato se mi zdi zaenkrat nesprejemljivo poklicat nasega veterinarja, naj jo pride uspavat na dom, da mu bo veselo primahala z repom, kot vsakemu obisku, mi jo bomo pa zaklali.

Me zanima, ce bi enako tezo zagovarjal, ce pasja evtanazija ne bi potekala tako “humano” z injekcijo, ampak bi psa moral sam peljati za hiso in mu pognat sus v glavo! Ker rezultat je pac konec koncev isti, a ne?
In za to zelim jaz biti pac prepricana, da je to res “manjse zlo” kot nadaljevanje zivljenja v mukah – kar za svojega psa, ki mi trenutno ob zajtrku sedi z glavo na kolenu in mahajoc z repom, tega pac ne morem trditi.[/quote]

SI egoist, še vedno kljub tako dolgo in obširno napisanem dodatnemu sporočilu. Vseeno je, pes se muči, četudi so zate “odrgnine” za spregledat, ker niso “rane”.
In nosečniški hormoni včasih zavedejo, zelo. Še enkrat: postavi se v njeno stanje. Ti, kot človek.

Če že ne zmoreš v navalu nosečniških hormonov dojet svojega egoizma, ji kupite voziček, pa naj se pri 16-ih letih navadi še nanj. In to takoj. Ji bo lažje životarit.

Tak pes, s tako obrabo živi za danes, ne za jutri. Jasno, je vesel, pomiga z repkom, ampak on nima nič več od takega življenja, podaljševanje je samo agonija. Ker je njegovo življenje e preživeto – v teh letih ni kot avtomobil, kjer narediš generalko, pa bo dober spet za nadaljniha 250 tisoč km.

In e nekaj si zapomni: ne moreš enačiti paliativno oskrbo pri človeku ( napirmer ko skrbimo za ostarele svoje bližnje) s paliativno oskrbo pri psu. Veterinar že ve, zakaj ne želi tistega, kar želi ti. Ampak žal, veterinarji morajo poslušat egoistične lastnike.

Nobenih odprtih ran ne dobiva, vcasih dobi manjse odrgnine! Inkontinentna pa je samo za blato, kar pomeni, da pac doma 1-2x na dan spusti dve klobasici.

Ves tudi pred tem smo imeli psicko, ki je na eni tocki dala jasno vedet, da ji vec ni – nehala je jesti, ceprav je bila prej velik pozeruh, brigalo jo je zato, kdo je prestopil domaci prag, ni vec sodelovala v druzinskem zivljenju in je pac cele dneve prelezala v najbolj odmaknjenem koncu hise. Seveda smo jo peljali na evtanazijo.

Sedaj pa tudi priblizno ni tako, psicka se zanima za svojo okolico, se zmeraj je druzabna, razveseli se druzbe, hrane, cartanja in se tudi priblizno ne smili sama sebi v kaksnem kotu.
Zato se mi zdi zaenkrat nesprejemljivo poklicat nasega veterinarja, naj jo pride uspavat na dom, da mu bo veselo primahala z repom, kot vsakemu obisku, mi jo bomo pa zaklali.

Me zanima, ce bi enako tezo zagovarjal, ce pasja evtanazija ne bi potekala tako “humano” z injekcijo, ampak bi psa moral sam peljati za hiso in mu pognat sus v glavo! Ker rezultat je pac konec koncev isti, a ne?
In za to zelim jaz biti pac prepricana, da je to res “manjse zlo” kot nadaljevanje zivljenja v mukah – kar za svojega psa, ki mi trenutno ob zajtrku sedi z glavo na kolenu in mahajoc z repom, tega pac ne morem trditi.[/quote]

SI egoist, še vedno kljub tako dolgo in obširno napisanem dodatnemu sporočilu. Vseeno je, pes se muči, četudi so zate “odrgnine” za spregledat, ker niso “rane”.
In nosečniški hormoni včasih zavedejo, zelo. Še enkrat: postavi se v njeno stanje. Ti, kot človek.

Če že ne zmoreš v navalu nosečniških hormonov dojet svojega egoizma, ji kupite voziček, pa naj se pri 16-ih letih navadi še nanj. In to takoj. Ji bo lažje životarit.

Tak pes, s tako obrabo živi za danes, ne za jutri. Jasno, je vesel, pomiga z repkom, ampak on nima nič več od takega življenja, podaljševanje je samo agonija. Ker je njegovo življenje e preživeto – v teh letih ni kot avtomobil, kjer narediš generalko, pa bo dober spet za nadaljniha 250 tisoč km.

In e nekaj si zapomni: ne moreš enačiti paliativno oskrbo pri človeku ( napirmer ko skrbimo za ostarele svoje bližnje) s paliativno oskrbo pri psu. Veterinar že ve, zakaj ne želi tistega, kar želi ti. Ampak žal, veterinarji morajo poslušat egoistične lastnike.[/quote]

No ne vem, ce bom kdaj v invalidskem vozicku, sicer pa diht v glavi in bom brala knjige, se druzila s prijateljicami, dobro jedla itd, nekako upam, da se moji svojci ne bodo odlocili, da “nimam nic od zivljenja” in “sem prezivela svoje”.
Po drugi strani pa si tudi ne zelim, da bi mi nekdo podaljseval agonijo, ce bi jim jasno povedala, da imam dovolj.
Opazis razliko v opisanih situacijah?
Opazis razliko v mojem prejsnjem postu v opisu vedenja zdajsnje in prejsnje psicke?

jaz bi predlagala smolo industrijske konoplje. Uredi veliko starostnih težev živali. Tudi naša psička, ki ima raka prejela terapijo smole in je zelo dobro, glede na starost, popuščanje srca in težko bolezen. Če želite, me lahko kontaktirate, mail sem že večkrat pustila.

SI egoist, še vedno kljub tako dolgo in obširno napisanem dodatnemu sporočilu. Vseeno je, pes se muči, četudi so zate “odrgnine” za spregledat, ker niso “rane”.
In nosečniški hormoni včasih zavedejo, zelo. Še enkrat: postavi se v njeno stanje. Ti, kot človek.

Če že ne zmoreš v navalu nosečniških hormonov dojet svojega egoizma, ji kupite voziček, pa naj se pri 16-ih letih navadi še nanj. In to takoj. Ji bo lažje životarit.

Tak pes, s tako obrabo živi za danes, ne za jutri. Jasno, je vesel, pomiga z repkom, ampak on nima nič več od takega življenja, podaljševanje je samo agonija. Ker je njegovo življenje e preživeto – v teh letih ni kot avtomobil, kjer narediš generalko, pa bo dober spet za nadaljniha 250 tisoč km.

In e nekaj si zapomni: ne moreš enačiti paliativno oskrbo pri človeku ( napirmer ko skrbimo za ostarele svoje bližnje) s paliativno oskrbo pri psu. Veterinar že ve, zakaj ne želi tistega, kar želi ti. Ampak žal, veterinarji morajo poslušat egoistične lastnike.[/quote]

No ne vem, ce bom kdaj v invalidskem vozicku, sicer pa diht v glavi in bom brala knjige, se druzila s prijateljicami, dobro jedla itd, nekako upam, da se moji svojci ne bodo odlocili, da “nimam nic od zivljenja” in “sem prezivela svoje”.
Po drugi strani pa si tudi ne zelim, da bi mi nekdo podaljseval agonijo, ce bi jim jasno povedala, da imam dovolj.
Opazis razliko v opisanih situacijah?
Opazis razliko v mojem prejsnjem postu v opisu vedenja zdajsnje in prejsnje psicke?[/quote]
Tvoja draga psička ti tega , kar si ti napisala zase, zase ne more poveda, sporočit… žal… Je odvisna od tvojega egoizma. Opaziš razliko?
A pa ti ne zmoreš razumet, da je to res že kar preživeta starost za psa pasme, kjer je morda povprečna starost nekje med 12-14 let in ko se začnejo take zadeve, kot pri njej , da včasih ni smiselno humano pomagat na tak način, in kaj, ti bi rada vlekla tako življenje do njenega 18., 20. leta? Ker je že toliko dogurala? Pri tako starem psu gre hitro, tako da je to zelo varljivo stanje, da je še “vesela in maha z repkom”, čez en teden se stanje lahko že zelo spremeni. Preneha jesti. Upam, da se bo pisčka čimprej dostojno odmaknila en dan v kot in se odločila, da odide. Bolje zanjo, ji bo prihranjeno. Bo pa seveda po naravni poti.

Še nekaj: moje odgovarjanje ni v smislu tebe jeziti, igrati pingpong s teboj, ali pa kot navajaš, naj se umaknejo ljudje, ki bodo komentirali tako, da tebi ne bo všeč ( naj se vzdržijo komentarjev, ki ti ne bodo pisani na kožo) v tej temi, ko imaš že tako dovolj težav s svojimi nosečniškimi hormoni. Problem je, ker te nosečniški hormoni zavajajo pri treznih odločitvah.

Hehehe, samo še vprašanje časa je bilo, kdaj se boš ti oglasila 🙂

Hehehe, samo še vprašanje časa je bilo, kdaj se boš ti oglasila :)[/quote]
ha, ha a ne? Pa pomaga tudi, pa saj ti ni treba verjeti, tebi itak ne bi.

No ne vem, ce bom kdaj v invalidskem vozicku, sicer pa diht v glavi in bom brala knjige, se druzila s prijateljicami, dobro jedla itd, nekako upam, da se moji svojci ne bodo odlocili, da “nimam nic od zivljenja” in “sem prezivela svoje”.
Po drugi strani pa si tudi ne zelim, da bi mi nekdo podaljseval agonijo, ce bi jim jasno povedala, da imam dovolj.
Opazis razliko v opisanih situacijah?
Opazis razliko v mojem prejsnjem postu v opisu vedenja zdajsnje in prejsnje psicke?[/quote]
Tvoja draga psička ti tega , kar si ti napisala zase, zase ne more poveda, sporočit… žal… Je odvisna od tvojega egoizma. Opaziš razliko?
A pa ti ne zmoreš razumet, da je to res že kar preživeta starost za psa pasme, kjer je morda povprečna starost nekje med 12-14 let in ko se začnejo take zadeve, kot pri njej , da včasih ni smiselno humano pomagat na tak način, in kaj, ti bi rada vlekla tako življenje do njenega 18., 20. leta? Ker je že toliko dogurala? Pri tako starem psu gre hitro, tako da je to zelo varljivo stanje, da je še “vesela in maha z repkom”, čez en teden se stanje lahko že zelo spremeni. Preneha jesti. Upam, da se bo pisčka čimprej dostojno odmaknila en dan v kot in se odločila, da odide. Bolje zanjo, ji bo prihranjeno. Bo pa seveda po naravni poti.

Še nekaj: moje odgovarjanje ni v smislu tebe jeziti, igrati pingpong s teboj, ali pa kot navajaš, naj se umaknejo ljudje, ki bodo komentirali tako, da tebi ne bo všeč ( naj se vzdržijo komentarjev, ki ti ne bodo pisani na kožo) v tej temi, ko imaš že tako dovolj težav s svojimi nosečniškimi hormoni. Problem je, ker te nosečniški hormoni zavajajo pri treznih odločitvah.[/quote]

Glej, ko ne bo vec kazala volje do zivljenja, bomo pac poklicali nasega veterinarja, ki se je sam ponudil, da bo prisel na dom, ko bo potrebno. Pa ce bo to cez en teden, en mesec ali pol leta.

Nikakor se ne slepim, da jo bomo vlekli do 18-20 let, kot navajas, mislim da je pol leta do leto njen absolutni maksimum.

Sem pa prepricana, da vsako zivo bitje naj bo pes, clovek sli macek, da nekako vedet, kdaj so bolecine prehude, da bi jih se prenasal oz kdaj je zivljenja navelican.

In se enkrat te vprasam, bi ti taksnega psa (ce bi bil tvoj) peljal za svojo hiso in mu pognal sus v glavo? Ker po moje, ko je odgovor na to vprasanje ja, imas sele pravico dvignit telefon in poklicat veterinarja, kar je nedvomno veliko bolj elegantna resitev.

Tvoja draga psička ti tega , kar si ti napisala zase, zase ne more poveda, sporočit… žal… Je odvisna od tvojega egoizma. Opaziš razliko?
A pa ti ne zmoreš razumet, da je to res že kar preživeta starost za psa pasme, kjer je morda povprečna starost nekje med 12-14 let in ko se začnejo take zadeve, kot pri njej , da včasih ni smiselno humano pomagat na tak način, in kaj, ti bi rada vlekla tako življenje do njenega 18., 20. leta? Ker je že toliko dogurala? Pri tako starem psu gre hitro, tako da je to zelo varljivo stanje, da je še “vesela in maha z repkom”, čez en teden se stanje lahko že zelo spremeni. Preneha jesti. Upam, da se bo pisčka čimprej dostojno odmaknila en dan v kot in se odločila, da odide. Bolje zanjo, ji bo prihranjeno. Bo pa seveda po naravni poti.

Še nekaj: moje odgovarjanje ni v smislu tebe jeziti, igrati pingpong s teboj, ali pa kot navajaš, naj se umaknejo ljudje, ki bodo komentirali tako, da tebi ne bo všeč ( naj se vzdržijo komentarjev, ki ti ne bodo pisani na kožo) v tej temi, ko imaš že tako dovolj težav s svojimi nosečniškimi hormoni. Problem je, ker te nosečniški hormoni zavajajo pri treznih odločitvah.[/quote]

Glej, ko ne bo vec kazala volje do zivljenja, bomo pac poklicali nasega veterinarja, ki se je sam ponudil, da bo prisel na dom, ko bo potrebno. Pa ce bo to cez en teden, en mesec ali pol leta.

Nikakor se ne slepim, da jo bomo vlekli do 18-20 let, kot navajas, mislim da je pol leta do leto njen absolutni maksimum. –tole pa pri teh njenih letih in stanju ti ne boš mogla določit Pri tej starosti pes zelo hitro začne pešat…

Sem pa prepricana, da vsako zivo bitje naj bo pes, clovek sli macek, da nekako vedet, kdaj so bolecine prehude, da bi jih se prenasal oz kdaj je zivljenja navelican.

In se enkrat te vprasam, bi ti taksnega psa (ce bi bil tvoj) peljal za svojo hiso in mu pognal sus v glavo? Ker po moje, ko je odgovor na to vprasanje ja, imas sele pravico dvignit telefon in poklicat veterinarja, kar je nedvomno veliko bolj elegantna resitev.[/quote]

Nihčne drug tukaj ne omenja šusa v glavo, kot ti – meče te iz ene skrajnosti v drugo, no. Morda prakticira to kak lovec, ki ima doma orožje, ima užitek v pritiskanju na petelina in v merjenju na žival, je v glavo omejen in naredi uslugo komu, ki je prav tako omejen in mu tako “za hišo” pokonča žival, drugače pa ne -injekcija je neboleča, hitro uspava, hvalabogu, da z njo vsaj živalim lahko skrajšamo življenje, ko nima več smisla za žival, ki ježe preživela za leto, celo dve leti pričakovano dobo doživetja svoje pasme…..

da je avtorica in še nekatere tukaj v bistvu mučiteljica živali. Kako se lahko greste palativo pri živalih? Kje imata pamet?

Glej, ko ne bo vec kazala volje do zivljenja, bomo pac poklicali nasega veterinarja, ki se je sam ponudil, da bo prisel na dom, ko bo potrebno. Pa ce bo to cez en teden, en mesec ali pol leta.

Nikakor se ne slepim, da jo bomo vlekli do 18-20 let, kot navajas, mislim da je pol leta do leto njen absolutni maksimum. –tole pa pri teh njenih letih in stanju ti ne boš mogla določit Pri tej starosti pes zelo hitro začne pešat…

Sem pa prepricana, da vsako zivo bitje naj bo pes, clovek sli macek, da nekako vedet, kdaj so bolecine prehude, da bi jih se prenasal oz kdaj je zivljenja navelican.

In se enkrat te vprasam, bi ti taksnega psa (ce bi bil tvoj) peljal za svojo hiso in mu pognal sus v glavo? Ker po moje, ko je odgovor na to vprasanje ja, imas sele pravico dvignit telefon in poklicat veterinarja, kar je nedvomno veliko bolj elegantna resitev.[/quote]

Nihčne drug tukaj ne omenja šusa v glavo, kot ti – meče te iz ene skrajnosti v drugo, no. Morda prakticira to kak lovec, ki ima doma orožje, ima užitek v pritiskanju na petelina in v merjenju na žival, je v glavo omejen in naredi uslugo komu, ki je prav tako omejen in mu tako “za hišo” pokonča žival, drugače pa ne -injekcija je neboleča, hitro uspava, hvalabogu, da z njo vsaj živalim lahko skrajšamo življenje, ko nima več smisla za žival, ki ježe preživela za leto, celo dve leti pričakovano dobo doživetja svoje pasme…..[/quote]

No komentar, ki je bil k sreci izbrisan je sicer omenjal, prav to. Moja poanta je v tem, da je rezultat ene in druge metode isti – mrtev pes in enako nepovraten. Injekcija je pac potuha in tolazba nam lastnikom o humanosti rabe le-te.

Tako da, po mojem osebnem mnenju, dokler svojega psa ne bi bil pripravljen tudi sam ubiti, da ga odresis muk, tako dolgo tudi od veterinarja tega ne bi smel pricakovati.

In to da je nekdo presegel pricakovano zivljenjsko dobo pac ni dovoljsenj razlog za usmrtitev le-tega sori.

To, kaj ima moj pes trenutno od zivljenja, pa verjetno bolje presodim jaz in nas veterinar kot pa ti, ki ga se nikoli nisi videl/a?
Ker pac razen slabse mobilnosti in inkontinence za blato pes zaenkrat deluje kar zadovoljen, kar bi ti lahko potrdili vsi , ki jo poznajo in menim, da je nasa dolznost, da ji trenutno pac po najboljsih moceh pomagamo.

Avtorica, jaz te pa popolnoma razumem in ne poslušaj teh, ki te zmerjajo. Jasno je, da imaš svojo psičko neizmerno rada, da bi ji rada na vsak način pomagala, jasno je pa tudi, da ni več mlada in prej ko slej se boš morala posloviti od nje.
Edino česar ne razumem je, zakaj jo vodite na sprehode, če tako težko hodi in se poškoduje. Praviš, da živi z vami v hiši, torej imate vrt. Ji to ne bi bilo dovolj?
Če psa kaj boli, to zelo hitro pokaže in tudi tvoja bo. Sama ti bo povedala kdaj bo prišel tisti čas, ko bo bolje zanjo, da se poslovi. Dokler je še tako zadovoljna, vesela, živahna, naj še kar ostane z vami.
Pasje življenje je tako kratko, zakaj jo prikrajšala za še te zadnje radosti.
Ko pa bo prišel tisti čas , pa vedi, da te bo psička razumela. Vedela bo. da je bil ta korak še tvoj zadnji dokaz ljubezni do nje. Drži se!

Avtorica je evtanazijo že dala skozi, jaz tudi.
Ko je bilo tako daleč, sploh nisem imela nobenega pomisleka več.

Tudi stare ljudi, no pa kronične bolnike in invalide, vse boli in se težko premikajo. Enako je s psom. Dokler so bolečine znosne, si nihče ne želi umreti samo zato, ker je opešal oziroma ker ni tako mobilen kot drugi. Pri psih je črno belo. Dokler gre in je znosno, bo vesel. Ko ne bo šlo in bo neznosno, bo obležal oz. se umaknil.

V naši vasi smo imeli pasjo starešino, ki je kar nekaj let samo ležal pred delavnico svojega gospodarja, videlo se mu je, da je že star, vsake toliko se je dvignil, da je šel lulat, potem pa nazaj ležat, pa če je kdo prišel mimo s psom, se je prišel povohat. Tako je preživel kar nekaj let. Meni se ni nikoli zdelo, da strašno trpi. Pač ni mogel več prehoditi 10 km na dan, lahko je pa naredil vsake toliko sto metrov, preostali dan pa predremal.

Živjo, jaz pa predlagam bioresonančno protibolečinsko terapijo. Sama sem sicer peljala psičko samo na alergijski pregled v PetSanus – Celje ampak imam kolege, ki hodijo tja na protibolečinsko terapijo in je razlika očitna.

Ti ne zelis, da jo date uspavat, ker menis, da ima se voljo do zivljenja. Iz izkusenj kot lastnica mnogih zivali ti povem, da zival cuti, da jo ne zelis izgubiti in ti zelje po odhodu ne bo pokazala. Poglej, en primer je bil nas prvi morski prasicek. Dosegel je lepo starost, 8 let, na kar se mu je naredil ogromen tumor. Ni mogel vec jesti, verjetno ga je tudi zelo bolelo. Pa je se vedno veselo tekal po kletki, se oglasal… Lahko bi mu pasirali hrano in dajali protibolecinska zdravila ali pa ga celo dali operirat na institut… Vendar smo se odlocili, da je cas, da zaspi. Spomnim se, kako je bil miren, ko smo ga zadnjic peljali na vet. postajo. Ni bil prestrasen, opazoval nas je, stisnil se je ob mojo roko in zaspal…. Pa je v primerjavi s psom manjsa in manj inteligentna zival. Zivali cutijo, da je cas za odhod, ne razmisljajo tako kot ljudje. Sploh pes, ce je imel lepo, srecno zivljenje, lastnika, ki ga ima rad, noce prizadet z odhodom. Ce bos sprejela, da se ji zivljenje izteka, bo psicka to vedela in bo osvobojena. Cutila bo, da je njen lastnik pripravljen na to, da odide in bo v miru odsla.

zakaj zrcalite svoje občutke na živali? Ali res mislite, da živali občutijo tako kot vi? Zakaj se v letih sobivanja z živaljo nič ne naučite?
Lani sem uspavala svojo 1. kobilo pri starosti 31 let, in niti za trenutek nisem pomislila, da bi jo zaradi neke svoje želje, na vsak način ohranjala pri življenju! Veste, ko je le nemočno gledala druge, kako se bašejo s sočno travo, mi je bilo jasno, da je kljub temu, da smo ji zagotovili dovolj druge hrane, ki jo je lahko jedla, njeno življenje muka!
Živali vodijo nagoni in ne čustva!

koliko let staro psičko -5, 6, 8 ali 16 let, kot avtoričino? Je razlika, ko je prognoza za naprej še obetavna pri pol mlajši ali pa če hočes 10 let stari živali, kot pa, ko je bolezen posledica pričakovanih stanj in bolezni zaradi visoke starosti, kot je 16 let…..

Nihčne drug tukaj ne omenja šusa v glavo, kot ti – meče te iz ene skrajnosti v drugo, no. Morda prakticira to kak lovec, ki ima doma orožje, ima užitek v pritiskanju na petelina in v merjenju na žival, je v glavo omejen in naredi uslugo komu, ki je prav tako omejen in mu tako “za hišo” pokonča žival, drugače pa ne -injekcija je neboleča, hitro uspava, hvalabogu, da z njo vsaj živalim lahko skrajšamo življenje, ko nima več smisla za žival, ki ježe preživela za leto, celo dve leti pričakovano dobo doživetja svoje pasme…..[/quote]

No komentar, ki je bil k sreci izbrisan je sicer omenjal, prav to. Moja poanta je v tem, da je rezultat ene in druge metode isti – mrtev pes in enako nepovraten. Injekcija je pac potuha in tolazba nam lastnikom o humanosti rabe le-te.

Tako da, po mojem osebnem mnenju, dokler svojega psa ne bi bil pripravljen tudi sam ubiti, da ga odresis muk, tako dolgo tudi od veterinarja tega ne bi smel pricakovati.

In to da je nekdo presegel pricakovano zivljenjsko dobo pac ni dovoljsenj razlog za usmrtitev le-tega sori.

To, kaj ima moj pes trenutno od zivljenja, pa verjetno bolje presodim jaz in nas veterinar kot pa ti, ki ga se nikoli nisi videl/a?
Ker pac razen slabse mobilnosti in inkontinence za blato pes zaenkrat deluje kar zadovoljen, kar bi ti lahko potrdili vsi , ki jo poznajo in menim, da je nasa dolznost, da ji trenutno pac po najboljsih moceh pomagamo.[/quote]

daj preberi celotno temo še enkrat, pa ugotovi, koliko te jih popdpira pri tvojem razpredanju.
Za nekatere je to kar počneš opredeljeno kot mučenje živali. Predvsem pa je egoizem v prvi vrsti, zelo velik. Ker se nisi zmožna soočit z minljivostvo in doživetjem živali, ker nočeš razmet, da je tvoja psica svoje preživela, več kot preživela in doivela. A se lahko s tem soočiš? Ne zmoreš razumet , da nekatere vrste živali, kot so domači ljubljenčki nikoli ne bodo mogle dočakati starosti, kot jo boš morda ti. Niso nekatere živali bile ustvarjene niti s križanjem vrst zato, da jim bomo po “dolžnosti”; kot ti meniš da je prav, podaljševali preživeto življenje.

S tem, ko pa si še napisala, da je tvoja dolžnost, da ji podaljšuješ življenje v takem stanju, kot je, si se pa še dodatno zaplezala.

koliko let staro psičko -5, 6, 8 ali 16 let, kot avtoričino? Je razlika, ko je prognoza za naprej še obetavna pri pol mlajši ali pa če hočes 10 let stari živali, kot pa, ko je bolezen posledica pričakovanih stanj in bolezni zaradi visoke starosti, kot je 16 let…..[/quote]

Seveda je razlika, ampak tukaj govorimo o lajšanju težav, ne odpravljanju. Pri mojih kolegih gre za starejše pse, ki imajo vsi neozdravljive bolezni in jim terapija pomaga olajšati vsak dan. Jaz sem dala predlog, ki je alternativa raznim zdravilom in ostalim opijem, če bo pomagalo pa bodo izvedeli tam.

Seveda je razlika, ampak tukaj govorimo o lajšanju težav, ne odpravljanju. Pri mojih kolegih gre za starejše pse, ki imajo vsi neozdravljive bolezni in jim terapija pomaga olajšati vsak dan. Jaz sem dala predlog, ki je alternativa raznim zdravilom in ostalim opijem, če bo pomagalo pa bodo izvedeli tam.[/quote]

lahko prosim napišeš, koliko stare starejše pse, katerih pasme imajo po koliko pričakovano življensko dobo? To je bilo moje vprašanje. Lahko na to odgovoriš, prosim?

No komentar, ki je bil k sreci izbrisan je sicer omenjal, prav to. Moja poanta je v tem, da je rezultat ene in druge metode isti – mrtev pes in enako nepovraten. Injekcija je pac potuha in tolazba nam lastnikom o humanosti rabe le-te.

Tako da, po mojem osebnem mnenju, dokler svojega psa ne bi bil pripravljen tudi sam ubiti, da ga odresis muk, tako dolgo tudi od veterinarja tega ne bi smel pricakovati.

In to da je nekdo presegel pricakovano zivljenjsko dobo pac ni dovoljsenj razlog za usmrtitev le-tega sori.

To, kaj ima moj pes trenutno od zivljenja, pa verjetno bolje presodim jaz in nas veterinar kot pa ti, ki ga se nikoli nisi videl/a?
Ker pac razen slabse mobilnosti in inkontinence za blato pes zaenkrat deluje kar zadovoljen, kar bi ti lahko potrdili vsi , ki jo poznajo in menim, da je nasa dolznost, da ji trenutno pac po najboljsih moceh pomagamo.[/quote]

daj preberi celotno temo še enkrat, pa ugotovi, koliko te jih popdpira pri tvojem razpredanju.
Za nekatere je to kar počneš opredeljeno kot mučenje živali. Predvsem pa je egoizem v prvi vrsti, zelo velik. Ker se nisi zmožna soočit z minljivostvo in doživetjem živali, ker nočeš razmet, da je tvoja psica svoje preživela, več kot preživela in doivela. A se lahko s tem soočiš? Ne zmoreš razumet , da nekatere vrste živali, kot so domači ljubljenčki nikoli ne bodo mogle dočakati starosti, kot jo boš morda ti. Niso nekatere živali bile ustvarjene niti s križanjem vrst zato, da jim bomo po “dolžnosti”; kot ti meniš da je prav, podaljševali preživeto življenje.

S tem, ko pa si še napisala, da je tvoja dolžnost, da ji podaljšuješ življenje v takem stanju, kot je, si se pa še dodatno zaplezala.[/quote]

No mogoce pa ti se enkrat preberi celotno temo, mislim, da bistveno vec ljudi, ki dejansko imajo pse in izkusnje z njimi, podpira moj nacin razmisljanja.

Se enkrat te vprasam, kaj dejansko je tvoja indikacija za evtanazijo? Preziveta zivljenjska doba? Zmanjsana mobilnost?
Se ti ne zdi to malo ekstremno?

Zame je kot sem ze parkrat napisala zmanjsana volja do zivljenja, ki smo jo pri prejsnji psicki opazili in verjamem, da jo bomo tudi tokrat.
Umirajoca zival ali clovek pac nima dobrega apetita, se ne veseli obiskov, obrokov hrane in pozornosti drugih.

Zdaj pa te lepo prosim, ce se lahko vzdrzis nadaljnjih komentarjev, saj si svoje mnenje ze izrazil/a.

daj preberi celotno temo še enkrat, pa ugotovi, koliko te jih popdpira pri tvojem razpredanju.
Za nekatere je to kar počneš opredeljeno kot mučenje živali. Predvsem pa je egoizem v prvi vrsti, zelo velik. Ker se nisi zmožna soočit z minljivostvo in doživetjem živali, ker nočeš razmet, da je tvoja psica svoje preživela, več kot preživela in doivela. A se lahko s tem soočiš? Ne zmoreš razumet , da nekatere vrste živali, kot so domači ljubljenčki nikoli ne bodo mogle dočakati starosti, kot jo boš morda ti. Niso nekatere živali bile ustvarjene niti s križanjem vrst zato, da jim bomo po “dolžnosti”; kot ti meniš da je prav, podaljševali preživeto življenje.

S tem, ko pa si še napisala, da je tvoja dolžnost, da ji podaljšuješ življenje v takem stanju, kot je, si se pa še dodatno zaplezala.[/quote]

No mogoce pa ti se enkrat preberi celotno temo, mislim, da bistveno vec ljudi, ki dejansko imajo pse in izkusnje z njimi, podpira moj nacin razmisljanja.

Se enkrat te vprasam, kaj dejansko je tvoja indikacija za evtanazijo? Preziveta zivljenjska doba? Zmanjsana mobilnost?
Se ti ne zdi to malo ekstremno?

Zame je kot sem ze parkrat napisala zmanjsana volja do zivljenja, ki smo jo pri prejsnji psicki opazili in verjamem, da jo bomo tudi tokrat.
Umirajoca zival ali clovek pac nima dobrega apetita, se ne veseli obiskov, obrokov hrane in pozornosti drugih.

Zdaj pa te lepo prosim, ce se lahko vzdrzis nadaljnjih komentarjev, saj si svoje mnenje ze izrazil/a.[/quote]
z vsem tvojim napisanim se strinjam, žival sama pokaže vedno, kdaj se ne oklepa več življenja. Še enkrat ti napišem, da lahko zelo izboljšaš kvaliteto tvoji živalci z jemanjem smole industrijske konoplje. Napiši mi mail na [email protected], ti napišem še kaj več in ti jo lahko pošljem.