STARI IN POZABLJENI
Na kočevskem ali natančneje v prelepi kolpski dolini Kostel so na redko posejane hiše na robovih gozdov. V teh krajih pridejo predvsem v jeseni medvedi prav do hiš.
Skozi majhna okna starih hiš kukajo drobni in zgubani obrazi. Nekateri s težavo še uspejo hoditi okrog hiše, drugim to uspe le še z oporo ali pa drsajo od postelje do mize in štedilnika. Koliko otroške radosti in hvaležnosti je zasijalo na obrazih utrujenih od let in težkega življenja, ko jih je vsak dan obiskalo mlado bitje, predano z dušo in srcem svojemu poslanstvu. Mokra krpa in omelo sta zaplesala po hiši. Drva so bila v hiši in vedeli so, da jih ne bo zeblo. Še malo pomoči pri osebni negi in na mizi je zadišalo toplo kosilo. Potem pa kramljanje v pravi kostelščini. To je dalo ljudem upanje, vero, da niso od boga pozabljeni kot so rekli za to prečudovito dolino. Vera, da nekaj pomenijo , da so pred njimi dnevi dostojni človeka.
Mladina je odšla v svet za kruhom, a so vedeli, da so njihovi najdražji v dobrih rokah, da niso sami, da jim je vedno kdo v pomoč.
Pa se je idila sesula in država odpovedala – stare se ne splača vlagati.
Delavno mesto se je ukinilo in od ponedeljka 3. januarja vsi oskrbovanci zaman stojijo ob oknu. Dedek mraz jim je prinesel grenko darilo in marsikatera solza bo počasi zdrsela po gubah in kanila na sklenjene roke v naročju.
ZAKAJ ?
tiffany,
pa povej malo bolj konkretno, kdo jim je ukinil , koga so jim ukinili, zakaj si lahko mislimo, pa bo MON prišel, nekaj bomo zagotovo pogruntali, če ne pa vsaj dobro pobezali.
Primož
KRATKO IN JEDERNATO
V Kočevju je organizacija Jutro, ki je v pogodbi z občino Kostel skrbela za oskrbovance.
Ta organizacija je danes poslala oskrbovancem obvestila da za njih ne bodo več skrbeli, ker župan občine Kostel gospod Valentin Južnič ne želi podaljšati oziroma podpisati novo pogodbo. Zato Jutro prekinja poslovanje z občino Kostel in njenimi oskrbovanci.
To sem izvedela ravnokar. Pozimi je teh ljudi manj, poleti pa več, ker imajo nekateri srečo in svojce, ki jih čez zimo vzamejo k sebi.
Dopoldan sem se pozanimala na ljubljanskem ministrstvu za soc. z. d. in družino. Zatrdili so mi, da je občina dolžna skrbeti za stare občane in, da jih bodo pisno povprašali kako uresničujejo to dolžnost.
Se pa spomnim obljub in priseg o skrbi za stare in celi projekti na ta račun so se iskrili v času nastajanja teh malih občin in volitvah župana. Vabljeni so bili še vsi tisti, ki so že v pokoju, da se preselijo v Kostel. Pa saj je bilo veliko pisanega o težkem življenju in nemogočih razmerah na tem področju pa tja do Osilnice, kjer se svet malo odpre.
Ja, krasne obljube so bile ob ustanavljanju male občine…. žakelj pa premajhen… Verjamem, da se bodo stvari uredile, saj je res žalostno, da bi ostarelim ljudem še to vzeli…
Kljub vsemu pa v tej dolini vztrajamo tudi mladi, čeprav se vozim v službo 80 km v eno smer…. si ne pustim vzeti užitkov, ko s svojimi otroci raziskujemo vse prelepe kotičke, delamo mlinčke in jezove ob potočkih, se kopamo v Kolpi…. so krasni, ZELO ZDRAVI otroci, in že samo zaradi tega mi ni žal, da ostajamo tu….
L.
Lenč vse kar praviš je res. Dokler si mlad je tvoj kotiček najlepši pod soncem. Bolj se staraš, bolj ti postaja tuj in neprijeten.
Za vožnjo porabiš dobri dve uri na dan in res ne vem kdaj se potem kopate. Kolpica je le redko katero leto naklonjena tudi kopanju otrok, vsaj na tvojem koncu. Stari starši se pa verjetno ne hodijo kopat.
Pa pomisli za trenutek ,da si 50 let starejša , brez avta in svojcev. Da te zjutraj vse boli, da se le s težavo premikaš in prekolneš vsako svojo kost. Da je pred teboj še en samoten dan. Da ves dan poslušaš in gledaš v vrata, če se bodo morda odprla in bo skoznje stopila človeška usmiljena duša, ki ti bo naklonila nekaj besed, potem pa se ji bo že mudilo po opravkih. Pomisli na dolge jesenske dni, ko se po dolini vleče megla in so tla sluzasta in srečaš človeka le v svoji hiši. Si pomislila, da stari ljudje ne morejo brati, da slabo slišijo, da je televizijski program v dolini tako napet, da je nevarno , da koga kap. Še hvala bogu, da imjo hrvaški program. Vse to te seveda doleti v najboljšem primeru, če si zrav in ne bodi ga treba , če zboliš. Zdravnika ni….
Ravno zato ne smemo pozabiti na obljube župana. Iz njegovih ust v naša ušesa so bile položene besede s katerimi se je zavezal za skrb starejših ljudi in zaposlovanje mladih. Samo ne me vlečt za jezik, ker imam zelo dolgega Da ne začnem opletati z njim še po drugih dejstvih strašnega napredka v dolini.
.Še kaj napiši, da bomo poklepetali. Pa še tisti vikendaš naj pove kje točno je kupil vikend.
pa bog
Morda bi župana malo povprašali preko aktualnih vprašanj na Univox-u??
Zadnje poletje se res nismo kopali, ampak prejšnjo sezono pa 2 meseca vsak dan, tudi 2x na dan, ker sem bila na porodniški in smo maksimalno izkoristili skupne minute…..
sicer pa grem od doma 0b 5h zjutraj, da sem malo po 15h doma in čim več časa s svojimi sončki, zdaj ko sem zopet v službi…
imam pa tudi jaz kaj za pripomnit na domačo lokalno samoupravo, čeprav se včasih raje držim tega, da rajši ne mešat dreka, ker potem še bolj smrdi….
l.
Ti si zelo blizu pa ti res lahko zasmrdi prav do doma. Jaz imam to prednost, da lahko bolj z užitkom mešam prav do sredine kjer so črvi.
Župan je pa tako z vsemi žavbami namazan , da se bo vsem vprašanjem spretno izognil. Zadnje čase ima več masla na glavi, pa sem mislila, da si je dal samo več briljantine kot pnavadi.
pa bog
No naš vikendaš je izginil ali pa se je ustrašil snega in mrazu. Vremenar je opisal ta konec kot slovensko sibirijo. Ni se dosti zmotil, danes zjutraj je bilo v Moravi -24 ob 6 uri zjutraj.
In v to jutro so se zbudili vsi stari in pozabljeni. Le dobrih nekaj dni
od ukinitve pomoči je dejstvo zapuščenosti in nemoči še podkrepilo zdravstvene težave starejše ženske in ubogo siroto je kap. Ženska leži v bolnici in sprašujemo se ali bi se to zgodilo tudi v drugačni situaciji. Mogoče pa ne?!
srečno
sreča se podvoji le, če jo delimo z drugimi
SRAMOTA VSEH SRAMOT IN PODUK GOSPODU ŽUPANU ŠUŠTARJU !!!!
ŽENSKI JE ZARADI POLITIKE UKINJENA POMOČ NA DOMU. SAMA SI JE SKUŠALA POMESTI TRI STOPNIČKE PRED HIŠO. SRCE NI ZDRŽALO IN REVA JE OMAHNILA V SNEG.
SLUČAJNO JO ZAGLEDA POLICIJSKA PATRULJA. ŽAL JE ŽE ZDAVNAJ PREPOZNO. GOSPA SI PO KAPI V BOLNICI NI OPOMOGLA IN SPOMNIM SE NJENIH BESED PRED MESECEM DNI, KO JE PREJELA OBVESTILNO PISMO O UKINITVI POMOČI. HUDO JE JOKALA IN REKLA “SAJ ME BO ŠE KAP, TAKO MI JE HUDO”
STISNILA SEM JI ROKO IN JO TOLAŽILA, DA SE BO VERJETNO ŠE VSE UREDILO. MOGOČE ZA DRUGE, ZANJO JE PREPOZNO! SEDAJ JE NI VEČ MED NAMI.
ZA TISTE, KI BODO REKLI, DA BI SE TO VERJETNO VSEENO ZGODILO – JAZ PA REČEM – ALI PA TUDI NE.
SRAM ME JE, KER SEM PREMALO STORILA , KO JE BIL ŠE ČAS TUDI ZANJO !
Pozdravljeni!
Kaj se dogaja? So se stvari uredile? Je kdo ukrepal? Kakšno je stanje? Je potrebno narediti akcijo?
Naredimo svet prijaznejši!