Ste znali dobro oceniti, kakšen partner je primeren za vas?
Sama nikoli nisem imela nizkih kriterijev, glede izbire fantov, ampak sem vseeno večino življenja samska. Tudi ni vedeti, da bi se v bližnji prihodnosti moj status spremenil.
V zadnje pol leta nisem niti 1 novega moškega spoznala. Tako da mene bolj bega vprašanje, kje sploh nove ljudi spoznati?
Včasih, ko berem, kako eni poročeni ljudje lahko polega zakona, službe, otrok in vseh obveznosti, spoznajo še kakšnega ljubimca/ljubico, se mi zdi to čisto nerealno. Jaz kot samska, brez obveznosti, brez “prikolice” včasih mesece ali tudi kakšno leto ne spoznam nikogar. Pa nisem ne stara, ne grda, ampak preprosto sploh ne vem, kje se gibat, da spoznaš nove ljudi. Hodim na kakšna izobraževanja, delavnice, a je tam vsaj 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (če ne še več) žensk. Moški, ki so, so poročeni ali prestari, ponavadi kar oboje.
Našla pri 22, poročila pri 25, po 27 letih oba še vedno zadovoljna s svojo izbiro.
Mislim, da ideala ni, z vsakim partnerjem je treba na odnosu delat. Z enim na tem, z drugim na drugem področju.
Kdor po 3 letih, al pa po 15 reče, da se je tadrug spremenil in da ne more več z njim biti, ta nikoli ni nič delal za zvezo. Kriva sta vselej oba.
Drugi krivec pa je ogromnokrat prezgodnja odločitev za sex.
Jaz sem svojega moža spoznala pri mojih sedemnajsti in njegovih enaindvajsetih.
Takoj sem vedela, da je to to, čeprav je on po kakšnem letu podvomil in me za en teden načevljal.
Od takrat naprej med nama ni bilo kakšnih velikih nesoglasij.
Ustvarila sva družino, imava vnuke.
Zdaj sva stara 64 in 69 let in si dostikrat prepevava tisto od Beatlov – When i’m sixty four
Potem pa ne bi ravno rekla, da si dobro ocenil. Čeprav nikoli ne vemo kako se nam nekaj v življenju odvije, na čisto vse tudi ne moremo vplivati. Lahko se zgodi, da ugotovimo, da nekoga pravzaprav ne poznamo. Bolje pozno kot nikoli. Se je ona tako spremenila ali ti?
[/quote]
Mislim, da se sam do ločitve nisem bistveno spremenil.
Zenska se lahko tudi 15 let pretvarja, da je nekaj kar ni, ce ima od tega koristi ali si jih sele obeta. Potem pa se cez noc spremeni. In te preseneti, ce se ne zavedas zakaj je sploh s tabo.
[/quote]
Mislim, da se ni 15 let pretvarjala. Toliko časa sva bila v zakonu, skupaj sva pred poroko živela cca. 6 let. Po moje gre preprosto zato, da ji je bilo prelepo in da se je vmes spremenila. Kako leto po ločitvi si je namreč močno prizadevala, da bi prišla nazaj, a so mi vmes “rožnata očala padla dol in jih je po nerodnem še pohodila”. 😉
Dobro izbrala. Vendar to ne pomeni, da bo tako ostalo za vedno. Vsak od nas se pocasi spreminja, drugace dojema, drugace dozivlja,… Zivljenje nam vsak dan prinese nekaj novega; dobro in slabo. Vsak dan se trudiva znova in znova, dokler bova iskreno sodelovala in se ljubila, bova drug drugemu prava izbira.
Sem po 15 letih zakona spoznal da se sploh ne poznava.
Napaka ,katastrofa ravno nasprotje mene in to v vseh pogledih.
Pred sabo in partnerico sem postavil zid in nobena več nima kaj iskati v moji bližini.
Delam in počnem to kar mi je volja.
Itak se mora moški vedno prilagajati ženski,biti pozoren do nje,delati samo to kar je njej po volji,imeti prijatelje samo te ,ki si jih ona izbere (vse po njeno)
Iz tega naprej pride feminizem,ignorancija ,kuhanja mule,moški itak ni družinski človek.
Bog ne daj da pride do kakšne osebnostne motnje tako kot je prišlo v mojem primeru.
Skratka jeba.
Oh, čisto sem pozabila omeniti še moj postopek ocenjevanja.
Deluje. Preverjeno.
Med večimi kandidati, so prišli trije v ožji izbor.
1. Najprej razgovor.
– kaj mi lahko ponudi
– kje se vidi čez 7 let
– zakaj ravno jaz?
2. Psihološki test, ki traja 3 ure
3. Survivor varianta … 1 mesec na odročnem otoku v Dalmaciji – brez elektrike.
Če mi ob njem ni dolgčas in je kandidat ob enem tudi iznajdljiv in v kriznih situacijah deluje prisebno in odločno …. je pravi zame.
