Če boš res šla k psihiatru je to velik korak, ne pričakuj čudežev takoj in ne poslušaj teh najslabših babur na forumu. Ker tu so dejansko same popolnoma nore ločenke po lastni krivdi.
Tvoja morebitna ločitev ne bo kar tako, štelo bo mnenje 14 letnega otroka in verjetno tudi 10 letnega, kje hočeta bit, tako da ne delat računov brez krčmarja, da bosta otroka šla kar s tabo.

Ne, to ne bo vredu.Da boš čakala in videla, kaj bo prinesel dan.Zdaj boš morala preko sebe .In biti aktivna, pogumna in močna.
Morala se boš odločiti .Zdaj.In začeti.
Pojdi na CSD in povej, kakšno je stanje.Naj ti svetujejo rešitve.Ker takole ne bo šlo več naprej.Drug drugega živcirata, zraven sta iz tira tudi otroka.
Jutri je sreda, na Centru delajo ves dan – pojdi!
Mogoče lahko dobiš kakšno pomoč v denarju ali pa socialno pomoč za začetek, da boš preživela.Samo pogumno naprej.
[/quote]
Hvala za nasvete. Bom šla jutri.
[/quote]

Aja, pa še to sem pozabila napisati.Sicer te ne poznam , ampak po moje si čisto normalna ženska in pravzaprav ne rabiš psihiatra.Jaz na tvojem mestu ne bi šla, razen, če imaš že od prej psihične težave in ješ kakšne antidepresive.
Ker drugače si samo TRENUTNO v nezavidljivem položaju, ki ti para živce.Zberi se in samo sebe prepričaj, da boš počasi vse uredila .Ker zmoreš in znaš! Čeprav mogoče do sedaj nisi, ampak zdaj boš!

Draga mama,zavedati se moraš,da je to starost,ko lahko tudi otroka povesta svoje mnenje.Nisi v zavidljivem položaju,tudi otroka ne.Niti slučajno… Zelo dobro poznam te stvari,si predstavljam kaj prestajaš.

Kaj pa služba,imaš možnost – to je lahko tudi pomembo za sodišče,če do tega pride- zakaj je nimaš? Je kakšna možnost,da si narediš nek plan? Zakaj hodiš k psihiatru – razlog – tudi to je lahko pomembno za eventuelne razprave na sodišču.

Pri sebi verjetno že veš,če se bo oče potegoval za otroka in kakšno bi bilo lahko njuno stališče.

Želim ti,da rešiš situacijo s čimmanj trpljenja! Drži se!

Hvala za nasvete. Bom šla jutri.
[/quote]

Aja, pa še to sem pozabila napisati.Sicer te ne poznam , ampak po moje si čisto normalna ženska in pravzaprav ne rabiš psihiatra.Jaz na tvojem mestu ne bi šla, razen, če imaš že od prej psihične težave in ješ kakšne antidepresive.
Ker drugače si samo TRENUTNO v nezavidljivem položaju, ki ti para živce.Zberi se in samo sebe prepričaj, da boš počasi vse uredila .Ker zmoreš in znaš! Čeprav mogoče do sedaj nisi, ampak zdaj boš!
[/quote]
Ne poznaš, nič ne veška kaj je dejansko, ampak ti kar veš, eh. Še nikoli ni bilo tako kot je neka baba razlagala, ampak je resnica vedno drugje, tako mimogrede.

Potem ji pa še to napiši, da najbrž otroka ne bosta hotela z njo it in bo štelo njuno mnenje, 14 letnika absolutno , desetletni je pa lahko tudi dovolj star in itak niso naklonjeni deljenju otrok, razen v izjemnih prmerih.

Ne ustraši se.Stvari so lahko samo začasne, toliko, da se stanje uredi.Otrok ne moreš izgubiti, ker si mama za vse življenje in četudi bi za zdaj bili več pri očetu, bodo tudi pri tebi.Jaz ti samo svetujem, da se popolnoma nič ne prestrašiš in greš samo naprej.
Meni je neka prijateljica povedala tole : Naše življenje poteka kot v Svetem pismu.Enkrat pridejo suhe krave, drugič debele.In pri vseh je tako.Trenutno imaš ti bolj suhe in mršave krave, ampak povem ti – tudi debele bodo še prišle!
V tolažbo si preberi kdaj, kaj je že vse preživel Desiderius, tudi njemu ni bilo vedno postlano z rožicami.Polarni je imel svoje težave, tudi jaz sem imela strašno suha leta…in naporna.
Oglasi se še kaj, bomo mislili nate! Nisi sama!

Aja, pa še to sem pozabila napisati.Sicer te ne poznam , ampak po moje si čisto normalna ženska in pravzaprav ne rabiš psihiatra.Jaz na tvojem mestu ne bi šla, razen, če imaš že od prej psihične težave in ješ kakšne antidepresive.
Ker drugače si samo TRENUTNO v nezavidljivem položaju, ki ti para živce.Zberi se in samo sebe prepričaj, da boš počasi vse uredila .Ker zmoreš in znaš! Čeprav mogoče do sedaj nisi, ampak zdaj boš!
[/quote]
Ne poznaš, nič ne veška kaj je dejansko, ampak ti kar veš, eh. Še nikoli ni bilo tako kot je neka baba razlagala, ampak je resnica vedno drugje, tako mimogrede.

Potem ji pa še to napiši, da najbrž otroka ne bosta hotela z njo it in bo štelo njuno mnenje, 14 letnika absolutno , desetletni je pa lahko tudi dovolj star in itak niso naklonjeni deljenju otrok, razen v izjemnih prmerih.
[/quote]

No, s tem se ne strinjam.Ko sem bila jaz v ločitvenem postopku, so bili moji otroci stari 14, 10 in 4 leta.Živeli smo v hiši njegovih staršev in odselila sem se jaz.
Z vsemi tremi otroki!
Več ne bom napisala, ker jih potem dobivam pod nos, da napišem preveč.Tudi vredu!

Samo še to : moji otroci mi nikoli niso očitali ločitve.

Ampak zakaj ženske večinoma zahtevajo samo preživnino za otroke, zase pa ne ?
In zakaj odhajajo od doma, ki so ga leta soustvarjale samo z 2 kufroma?
Bori se , zahtevaj tudi preživnino zase in delitev premoženja!

On dela štalo in vpije na vse vas. Verjetno v 2. vrsti že čaka ljubica, ki bo takoj prišla, ko ji narediš prostor.
Ne bodi cunja. Bori se zase in zahtevaj svoje.
Ko boš imela službo itak ne bo več preživnine.
Trud tvojih rok vam bo pa vsem trem prišel prav.
Nekaj denarja iz premoženja moraš dobiti!

čudno razmišljanje, ob takem partnerji ne bo preživela ,čimprej stran tudi v varno hišo lahko, vso psihično teroriziranje ,je huje kot fizično, daljnosežne posledice in res nikoli se tako nasilje ne izboljša

Ne bo šlo. Že hodila na terapije, dala kupe denarja. Čez čas se je zgodba začela ponavljati. Niti ni več pripravljen plačevati terapij.
Ne vem, če bom zmogla. V varno hišo ne bi hodila.
Umiram na obroke, sinova sta zbegana, namesto, da bi uživala počitnice, poslušata doma prepire. Jaz se še nekako držim nazaj, on pa nori in mu ni mar kdo je zraven. Očita mi veliko stvari.
Trenutno sem v situaciji, ko bi najraje zbežala na drug konec sveta, seveda pobasala otroka in ŠLA!
Ne, za naju ni več skupne poti, tega se zavedam. Ne vem, kako bom. Sem neprespana, fizično in psihično počutje je na dnu.
[/quote]

priporočam, da se odseliš v varno hišo, če tudi ti ta misel ni všeč. Tam si lahko eno leto, v tem času pa si boš našla službo in stanovanje in predvsem uredila boš situacijo z možem, otroci pa bodo na varnem in prepirov ne bo. VSe kar se bosta dogovarjala bosta to delala preko CSD. Zaupaj CSD, če tudi so nekateri proti tej ustanovi. Obezno zahtevaj preživnino za otroka in SEBE!

Pojdi čim prej, otroka in ti trpite po nepotrebnem.

ŽELIM TI VSE DOBRO in srečno.

Javi kako si se poštimala.

Ostani. Zakaj bi ti morala imeti sitnosti s selitvijo? Praviš, da je negativa? Ne moreš spremenit njega, njegov pogled na svet, lahko pa sebe. Bodi ti pozitiva, samo ne bo enostavno, ker bo potrebno delo na sebi. Spremeni sebe! Za 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Katere slabe navade imaš, ki se jih moraš otrest? Katere dobre navade moraš uvest?
Ne prepiraj se z njim in ne prilivaj ognja po nepotrebnem. Nehaj hranit negativno energijo. Raje mu reci, ljubim te in se obrni. Za vsako žaljivko mu to reci. Lahko mu rečeš, da nisi njegov sovražnik, ampak zaveznik.
Ni ljubezni? Občuti jo, ustvari jo…do sebe. Vsak dan. V glavi rabiš premik. Zagrabi za vsako delo. Kot gospodinja ne boš nikoli cenjena. Verjemi, našla boš delo. Nehaj se ukvarjat z njim. Ko spremeniš sebe, spremeniš svoje okolje, ljudi, situacije.

Ostani. Zakaj bi ti morala imeti sitnosti s selitvijo? Praviš, da je negativa? Ne moreš spremenit njega, njegov pogled na svet, lahko pa sebe. Bodi ti pozitiva, samo ne bo enostavno, ker bo potrebno delo na sebi. Spremeni sebe! Za 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Katere slabe navade imaš, ki se jih moraš otrest? Katere dobre navade moraš uvest?
Ne prepiraj se z njim in ne prilivaj ognja po nepotrebnem. Nehaj hranit negativno energijo. Raje mu reci, ljubim te in se obrni. Za vsako žaljivko mu to reci. Lahko mu rečeš, da nisi njegov sovražnik, ampak zaveznik.
Ni ljubezni? Občuti jo, ustvari jo…do sebe. Vsak dan. V glavi rabiš premik. Zagrabi za vsako delo. Kot gospodinja ne boš nikoli cenjena. Verjemi, našla boš delo. Nehaj se ukvarjat z njim. Ko spremeniš sebe, spremeniš svoje okolje, ljudi, situacije.
[/quote]

Kako rada! Pa ne znam. Vedno me zabriše iz tirnic.

Hehe, kako si lahko kaj to razbral?

Kot prvo, nisem angelček, seveda svoj del krivde priznam, ampak ne morem se pa pustiti poniževati.
In niti v sanjah si ne bi nikoli omislila drugega.
[/quote]

Pusti ga, tale je eden od dežurnih monovskih seksistov, zmeraj je ženska vse kriva, če pa ni, si pa v glavi nariše tako.

Ostani. Zakaj bi ti morala imeti sitnosti s selitvijo? Praviš, da je negativa? Ne moreš spremenit njega, njegov pogled na svet, lahko pa sebe. Bodi ti pozitiva, samo ne bo enostavno, ker bo potrebno delo na sebi. Spremeni sebe! Za 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Katere slabe navade imaš, ki se jih moraš otrest? Katere dobre navade moraš uvest?
Ne prepiraj se z njim in ne prilivaj ognja po nepotrebnem. Nehaj hranit negativno energijo. Raje mu reci, ljubim te in se obrni. Za vsako žaljivko mu to reci. Lahko mu rečeš, da nisi njegov sovražnik, ampak zaveznik.
Ni ljubezni? Občuti jo, ustvari jo…do sebe. Vsak dan. V glavi rabiš premik. Zagrabi za vsako delo. Kot gospodinja ne boš nikoli cenjena. Verjemi, našla boš delo. Nehaj se ukvarjat z njim. Ko spremeniš sebe, spremeniš svoje okolje, ljudi, situacije.
[/quote]

Kako rada! Pa ne znam. Vedno me zabriše iz tirnic.
[/quote]

Vem kako se počutiš. Vso moč si mu dala s tem, ko dovoliš, da te vrže iz tira. Nujno je, da obrneš fokus iz negative na nekaj, kar te osrečuje in navdihuje in vso energijo vlagaš tam. To potenciraj in se v tem dresiraj. Verjemi mi, da zmoreš in si močna bolj kot si misliš. Vidva sta se ujela v krog negative in zdaj ne znata ven. Eden od vaju bo moral bit psihično močnejši in prebit to negativo, ki je postala rutina. Verjetno boš naletela še na večji upor z njegove strani. To je ok. Kaže na spremembo.

Očitno se nimata več rada, ljubezen izsiliti pa ne gre. Če se grdo obnaša do tebe, mu tega ne smeš dovoliti. Nikoli, saj te otroci gledajo in imajo lahko posledični partnerje, ki jih bodo psihično uničevali.
Pojdi na CSD, povprašaj za nasvet. Če imaš še starše, pojdi k njim. Povej mu, da boš dala vlogo za ločitev, če se ne bo situacija spremenila. Ali pa ne, če je nasilen. Poten samo daj vlogo in pojdi.
Išči zaposlitev.
Zakaj je takšen? Ker se je on tako odločil, vse ostalo so izgovori.

Ostani. Zakaj bi ti morala imeti sitnosti s selitvijo? Praviš, da je negativa? Ne moreš spremenit njega, njegov pogled na svet, lahko pa sebe. Bodi ti pozitiva, samo ne bo enostavno, ker bo potrebno delo na sebi. Spremeni sebe! Za 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Katere slabe navade imaš, ki se jih moraš otrest? Katere dobre navade moraš uvest?
Ne prepiraj se z njim in ne prilivaj ognja po nepotrebnem. Nehaj hranit negativno energijo. Raje mu reci, ljubim te in se obrni. Za vsako žaljivko mu to reci. Lahko mu rečeš, da nisi njegov sovražnik, ampak zaveznik.
Ni ljubezni? Občuti jo, ustvari jo…do sebe. Vsak dan. V glavi rabiš premik. Zagrabi za vsako delo. Kot gospodinja ne boš nikoli cenjena. Verjemi, našla boš delo. Nehaj se ukvarjat z njim. Ko spremeniš sebe, spremeniš svoje okolje, ljudi, situacije.
[/quote]

Da bi mu za vsako žaljivko rekla : Ljubim te? Zakaj že?
Ne.Ko je ozračje do konca zastrupljeno, ni več poti nazaj.In če bo nadaljevala v takem zakonu, jo bosta kmalu začela poniževati še otroka.Ker imata vzgled v očetu.
Če ne gre, ne gre.Ne moreš nekoga prisiliti, da je s teboj, če te ta stalno odklanja.

Pozdravljena…tudi sama sem v takšnem odnosu in odhajam. Ker enostavno vec ne gre. In se mi bo drugace zmešalo. ..ljubim ga, sem nežna do njega, on me pa odriva od sebe, je nespostljiv in nesramen na dnevnem redu… Tudi skupni otrok ne omehča njegovega egoizma in želje po svobodnem zivljenju… Sem iz Mb. Lahko se srecava…v takih težkih (Če ne najtežjih) trenutkih v zivljenju je dobro, da nisi sam in da imas ob sebi ljudi, ki te razumejo in poslušajo…imaš kak mail, kjer bi te lahko kontaktirala?

Ostani. Zakaj bi ti morala imeti sitnosti s selitvijo? Praviš, da je negativa? Ne moreš spremenit njega, njegov pogled na svet, lahko pa sebe. Bodi ti pozitiva, samo ne bo enostavno, ker bo potrebno delo na sebi. Spremeni sebe! Za 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Katere slabe navade imaš, ki se jih moraš otrest? Katere dobre navade moraš uvest?
Ne prepiraj se z njim in ne prilivaj ognja po nepotrebnem. Nehaj hranit negativno energijo. Raje mu reci, ljubim te in se obrni. Za vsako žaljivko mu to reci. Lahko mu rečeš, da nisi njegov sovražnik, ampak zaveznik.
Ni ljubezni? Občuti jo, ustvari jo…do sebe. Vsak dan. V glavi rabiš premik. Zagrabi za vsako delo. Kot gospodinja ne boš nikoli cenjena. Verjemi, našla boš delo. Nehaj se ukvarjat z njim. Ko spremeniš sebe, spremeniš svoje okolje, ljudi, situacije.
[/quote]

Da bi mu za vsako žaljivko rekla : Ljubim te? Zakaj že?
Ne.Ko je ozračje do konca zastrupljeno, ni več poti nazaj.In če bo nadaljevala v takem zakonu, jo bosta kmalu začela poniževati še otroka.Ker imata vzgled v očetu.
Če ne gre, ne gre.Ne moreš nekoga prisiliti, da je s teboj, če te ta stalno odklanja.
[/quote]

Vse to imaš prav. Ampak. Misliš, da je tako lahko kar it in najti stanovanje, ter dobiti delo čez noč? Kdo ji bo pazil otroke, ko bo, če bo našla delo? Kdo bo vzel v najeto stanovanje źensko z dvema otrokoma? Če najde partnerja, bo sprejel njene otroke?
Drug partner ne more nadomestit očeta. Ko greš za sebe, šele začneš spoznavat iz kakšnega testa si. Kot da je biti sam z otroki med in mleko, lepo vas prosim. Zaradi tega ji ni treba stran. To je najlažje svetovat. Kakšni centri za socialno delo. Veste kakšen šok je za otroke varna hiša?
Raje se naj neha ukvarjati s partnerjem, se zanašati nanj, ga krivit…itd. To je izguba časa in energije. Naš ego in naš prav ni vreden tega. Ukvarja se naj sama s sabo in dela sebi v prid. Skratka, poskrbi naj zase. Šele ko jo bo začel metat v steno, je čas za prijavo policiji in če ne bo priden še naprej, prepoved približevanja. Zakaj bi morali otroci in ona iz svojega doma? Pamet v roke.

Punce, ženske in dekleta, katere lastnosti ve sploh iščete v moškem, ker me res čudi, da je toliko takšnih primerov?

To je normalen pojav. Nenaravna monogamija spet povozila 3 življenja in jih pahnila v nesrečo.

Šla bi, z otrokoma. Kam? Za kolikšno najemnino? Kdo bi jo plačal? Kaj bi jedli, kje so oblačila za odraščajoča fanta, stroški za šolo…?
Vse to je treba urediti pred odhodom. Toda – zakaj sploh računaš na odhod? Je stanovanje skupno, partnerjevo, tvoje, sta v najemu…? A to, da bi z otroci ostala v stanovanju in da se odseli partner, pa ne bi šlo?

Psihično močna ti je dobro odgovorila. Ne oziraj se na zbadljivke in odreagiraj z ljubeznijo.
Svetuje ti akcijo, ne reakcije! Med obojim je razlika kot noč in dan. Ko takole reagiraš, skočiš na vsako njegovo žogo, pa tudi on na tvojo. Na ta način omogočata pogubno igro medsebojnih obtoževanj. Z odločitvijo za akcijo sama izbereš igro. Bistveno pri taki odločitvi je, da ne gre samo za spremenjeno obnašanje. Gre za popolnoma drugačen, diametralno nasproten energijski vzorec. Zato, če hočeš razbiti moč obtoževanj, jim moraš odvzeti energijski naboj – tako, da ne prilivaš olja na ogenj, temveč gasiš razplamtelo sovraštvo. Kakršno čustveno energijo ustvarjamo (kar sejemo), v takšnih odnosih živimo (to žanjemo). Kaj lahko požanješ, če seješ plevel, osat, koprive…? Posej vrtnice, solato in ostalo uporabno zelenjavo! … kar pomeni, da se tega zavedaš in se ne greš več medsebojnega zastrupljanja… predvsem zaradi otrok, da ju naučiš ustvarjanja pravilnih odnosov.
Vedeti moramo, da v ustvarjanju odnosov odgovarjamo vsak za svojih 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Nisi odgovorna za njegove izpade, tako kot on ni za tvoje. Karkoli čuti in reče, nima nobene veze s teboj, temveč z njegovimi globokimi ranami. Ti si le kamen spotike, ki ga spominja na nekaj iz njegove preteklosti. Tisto nekaj je zakopal globoko v nezavedni kotiček uma, ki bi zdaj rado bilo predelano, transformirano. Oba sta na istem. Ta odnos izgleda kot prekletstvo, a je dejansko blagoslov – a le v primeru, da je človek toliko pri pameti, da ga prepozna.

Vse dobro in veliko dela na sebi želim obema!

Težko je biti vsak dan kamen spotike.Težko je biti vsak dan nekomu za anteno, ki mora loviti poniževanja.Sčasoma si tako v podnu, da je tvoja samopodoba na psu.In potem si psihično na tleh.Nakar misliš, da rabiš psihiatra.Ne, rabiš samo nekoga, ki ti bo končno rekel, da si vredu človek, vreden in cenjen.Nekdo od staršev, sestrična, prijateljica, ki te pozna že od prej.

A je tako težko sam sebi dopovedat, da si v redu? Zakaj je treba to vsakič od drugih slišat?

Je težko , ja.Ker stvari izhajajo iz otroštva, kjer avtorica ni bila slišana in cenjena.In vsi radi slišimo, da smo nekaj naredili dobro, da znamo stvari dobro utemeljiti in da smo zelo dobri na nekem področju.

Kaj pa, če bi najprej dobila službo? Hofer, Lidl, McDonalds vedno iščejo. Kako boš preživela? Kdo ti bo plačeval stanovanje, stroške, kupoval hrano? Aja, saj res, potencialni bivši bo moral preživnino plačevati tudi tebi.

Težko je biti vsak dan kamen spotike.Težko je biti vsak dan nekomu za anteno, ki mora loviti poniževanja.Sčasoma si tako v podnu, da je tvoja samopodoba na psu.In potem si psihično na tleh.Nakar misliš, da rabiš psihiatra.Ne, rabiš samo nekoga, ki ti bo končno rekel, da si vredu človek, vreden in cenjen.Nekdo od staršev, sestrična, prijateljica, ki te pozna že od prej.
[/quote]
Ja, dokler se človek ima za žrtev okoliščin, ga potolče vse, kar ga je potolklo v otroštvu… kar pomeni, da na tem področju ni prerasel otroštva. Žrtev svojega življenja ne ustvarja sama, temveč dovoli, da ji ga ustvarja okolje. Ne upravlja z lastno polovico odnosa, ker je daljinčka za svoje reagiranje predala drugim (starši, partner, šef). Logična posledica tega je, da se žrtev ne počuti odgovorno zase, zato vidi vso krivdo v drugih. Ob takem ravnanju je trpljenje neizbežno, ker žrtev ne živi iz sebe in svojih lastnih potreb. Trpljenje jo brusi in ko ji je tega dovolj, prevzame odgovornost (daljinček) v svoje roke. Šele s tem dejanjem izplava iz občutka žrtve! Od tu dalje se ji poniževanja ne dogajajo več, in če se, jih niti ne občuti. Izžareva drugačno energijo, živi iz sebe in zaupa vase. Človek z zdravo mero samozaupanja itak ne čaka na potrdiev okolja.