Se podpišem. Skozi zelo podobno izkušnjo sem šla in jo še danes krepko občutim na svojih ramenih. Ne okus ni enak po porodniški kot pred njo v istem podjetju, je zdaj bolj , še bolj grenak.

LP Maja

Te zanima, zakaj nimam otrok? Ker je tisti, s katerim bi jih imela, umrl. Če že moraš vedeti in obsojati.

Sem že našla zakon glede vračila DMV-ja.Hvala

Oba stara 32 let in pol imava eno hčerko 5 let;
1. razlog zdravstvene narave, pri možu in še pri hčerki, preneslo bi se še na drugega otroka, posledica bi bila še večja finančna kriza
2. razlog zdajšnja finančna situacija
3. nobene podpore družin, nikogar ki bi kdaj varoval otroka, ga skočil iskat v vrtec ko oba delava še popoldne ….
Si ga pa vsi trije želimo, a žal ob takem stanju bomo ostali srečna trojica, mogoče pa tudi za nas kdaj posije kakšen sončni žarek.

Imam samo enega in pri tem bom tudi ostala…ker mu zelim v zivljenju omogociti soildno zivljenje…in to brez tega,da bi mogla odrekati sebi…glede na danasnje razmere in razmere,ki se nam obetajo, se mi zdi,da je eden cisto dovolj,ce mu hoces kolikor toliko nudit..pa ne mi govort,da se od ljubezni tudi prezivi…tisti otroci sonca ki to mislijo,so v krepki zmoti in realno zivljenje okoli nas nas kaj hitro postavi na realna tla…

Pačka čisto nič ne obsoja, zgolj sprašuje. In ti si edina doslej, ki si to vprašanje razumela v takšnem smislu.
Žal mi je, da si izgubila partnerja.

Jaz si več kot enega otroka NE ŽELIM imeti.
Pačka in koliko otrok imaš ti?

Moram še jaz kaj npisat.Imav eneg otrka starega 4 leta in drugega verjetno ne bo.Zakaj? Da lahko gledam bar in se rdeim?! Ne, daleč od tegha.Imam službo brez katere ostanem ko zanosim (oz me dajo na slabše delovno mesto), pogodbo mi podaljšujejo vsakič na krajši rok (zdaj na 3 mesece), kaj bo spomladi ne vem .Z njegovo službo je tudi tako,Imava kredit za stanovanje in miljon položnic, za vrtec plačujem dosti preveč.Poleg vsega tega pa imava tako službo da smo le redko kdaj vsi trije skupaj( na počitnicah pa itak še nismo bili nikoli vsi trije :-(( ) Ko on dle sem jaz dom in kontra, pa občasno prespim v službi če je tak urnik tudi cel vikend.
In ptem naj imam še enega otroka?Ne hvala, še za tega ne zmorem skrbeti tako kot ve ki ste super mame kako bi šele za kakšnega več.

Lepo se imejte pa poskrbite za večjo rodnost tiste ki ste še brez otrok.

Imava pa kar podobno zgodbo,tudi sama sem mamica dveh otrok,sem brez službe,ker hočem niti z njima in mož ima svojo firmo,ko nisem bila noseča v drugo sem mu ogromno pomagala.Trenutno živiva pri mojih starših,gradiva hišo in novo delavnico,zato gre ves prihodek tja.Otroka nista v vrtcu,starejši gre naslednjo jesen, ko bo napolnil štiri leta in si močno želi iti v vrtec,mali pa bo ostal doma.Pa tudi naslednje leto gremo probat še v tretje…ko sem rodila prvega otroka,sem vedela ,da bo še eden,sedaj ko mam dva ,si zelo želim še enega,potem po tretjem bomo pa videli,mogoče bo pa še četrti-sem zelo materinski tip in mi več pomenijo otroški nasmehi,kakor pa neko fensi življenje in dokazovanje na zunaj.Nikoli mi ne bo jasno kako lahko nekdo, da za avto par miljonov in ga menja na dve leti, potem pa jamra ,da ne more imeti otroka iz finančnega vzroka .

Hvala za toliko odgovorov. Sama imam dva otroka. Prebrala sem namreč tole strategijo in me je pač zanimalo, kateri so konkretni razlogi, zakaj imamo Slovenci “premalo” otrok. Osebno mislim, da se z davčnimi olajšavami in cenejšim vrtcem ne more vse urediti. Problemi so v službi in v glavah ljudi. Tudi meni se zdi, da imam premalo energije za otroka.

Zanimivo,kako razmišljate o otrocih.
Jaz imam otroke zelo rada.Čeprav to pomeni,tudi red,odgovornost,delo,skrb…….

Pa nikoli ne bi dala prednosti pred nobeno stvarjo,razen,če ni zdravstvenih razlogov zato.Vse ostalo se uredi,če to hočeš.Če pa ne,se pa izgovarjaš na vse mogoče načine in ta glede jamranja je najboljši.To pa je že navada in tisto,da so ženske rade kamot.Otroci pa pomenijo poleg dobrih stvari tudi delo.
Saj poslušam te v rodni dobi,ki še nimajo otrok,ali tiste,ki imajo samo enega,da jim tako nič ne fali,pa zakaj bi,komu na čast in podobno…….

Sicer pa vam rečem,da sem bila pred kratkim na pogrebu,ko je mama pokopala svojo edino hčer,katera tudi ni imela otrok.
Zelo žalostno,ker je ta starejša gospa ostala sama in nima nikogar,ki bi ji bil dovolj blizu.

Odgovor Drejki 1

Tudi midva z možem imava oba visoko izobrazbo. Diplomirala sva ravno takrat ko več niso dodeljevali službenih in socialnih stanovanj, hkrati pa ni bilo moč dobiti bančnih kreditov. In Drejka 1 ne moji starši ne starši mojega moža niso imeli kakršnekoli hiše, kjer bi midva lahko karkoli nadgradila. Oba sva iz delavskih družin, ki sta živeli v manjših družbenih stanovanjih. Srečna, ker sva si sploh našla službi, sva do svojega 34. leta zamenjala 9 podnajemniških stanovanj, pri čemer sva se selila vedno bolj iz Ljubljane, da bi lahko kaj prihranila za svoje stanovanje. Da sva vedno v pogodbi o najemu stanovanja morala podpisati, da otrok ne bova imela, ti je menda jasno. V zadnjem podnajemniškem stanovanju, ki je bilo že 60 km oddaljeno od Ljubljane, kjer imava službi, proti otrokom niso imeli nič in tako sva rodila 1x. Ta otrok je bil samo najin tako v smislu financiranja kot čuvanja, saj v kraju kjer sva živela nisva nikogar poznala. Vsak dan sva otroka zbujala sredi noči in ga vozila v vrtec (kasneje pa v šolo) v Ljubljano, ker je v kraju kjer smo živeli vrtec delal le do 15. ure. Plačevala sva vedno najvišjo ceno za vrtec, četudi sva takrat in zasluživa sedaj mogoče 20 ali 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nad povprečno plačo. Ko sva v očeh banke postala kreditno sposobna, sva kupila skromno stanovanje 55 m2 in vse do avgusta tega leta vračala 2 srednjeročna kredita v skupni višini 250.000 SIT mesečno. Stara sem 42 let in zdaj o drugem otroku ne želim razmišljati. In jaz vem, da ni stvar komoditete, da nimam še enega otroka. Z mojega stališča je “Komot” , če lahko zidaš pri svojih ali njegovih starših, če veš, da če se ti bo karkoli v življenju zalomilo bosta vskočila ali tatek ali mamica ali pa bo pradedek kaj zapustil, pa čuvali bodo malo ti pa malo oni, pa na vrtu (ki ga nisi sama kupila) pa ja vse zraste…

U ce bi bil point v energiji, bi jih imela jaz najmanj tri…problem je v nesigurni prihodnosti…kako je pri recimo treh otrocih izgubit sluzbo…se pobijat iz dneva v dan, steti vsak tolar posebej in upati,da se bo seslo cez mesec? Tega zivljenja nocem niti zase,kaj sele za tamalga…

Ce bi pa imela dobro sluzbo in placo in ne delavnik,ki bi trajal po cele dneve, ter predvsem sigurno sluzbo, potem ni razloga se za kaksnega…

Če delaš od ponedelj do petka dopoldan , si vse vikende doma, in v službi sediš in tipkaš , pa kakšen papir prestviš vmes.Ne moreš razumeti kako je če delaš popoldan in ponoči , vmes še kdaj po 24 ali 48 ur ostaneš v službi ne moreš imeti dosti otrok.Včesi je še eden preveč ker ne moreš dobit varstva.Plača ki jo jaz dobim sicer ni majhna, ampak je neporabim zase,vse gre za kredite in položnice.Po ni to samo v moji glavi.
Če en otrok odrašča pri babicah in dedkih,zakaj bi še drugega izpostavljala takemu življenju.
In najhujše je to da sem bila tudi že brez službe pa mi država ni dala nič..niti osnovne pomoč na zavodu ne.Na socilalni pa niti niso imeli posluha zame.A če bi imela pet otrok bi bilo pa kaj boljše? Niti približno.

Mislim, res, na marsikateri post bi pasal eden in edini odgovor: s polno ritjo je lahko srat. Pardon my French.

Teichi!
Preberi si moj post zgoraj,na katerega se navezujem sedaj!
Tudi ta gospa je ostala sama,najprej vdova in sedaj še ob hčer,ki je v našem slovenskem prostoru imela na svojem področju zelo vidno mesto.
Bila je tik pred doktoratom,vse ji je pomenila služba in delo v zvezi s tem.
Že kot otroku,so ji starši nudili vse glede šolanja in izobrazbe.

Življenja pa ne moremo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} voditi mi sami,če tudi otroku naredimo in nudimo vse najboljše pogoje.
Zato osebno mislim,da v svojem razmišljanju delno pretiravaš.Če bi imela dva,bi bilo kaj na slabšem?Sem prepričana,da ne in otroka bi se v medsebojnem odnosu veliko naučila.Tako pa nekateri otroci danes že ne vedo,kaj je bratovska in sestrska ljubezen.To pa je člen,ki manjka kasneje,ko gre za drugačne veze in odnose med ljudmi.

Metuljčica, upam, da se tvoj odgovor nanaša na Drejko1 in ne name.

Ha ha ha! Če imaš pa ti polno rit… sem pa jaz papež.
Drejka, seveda, pa še marsikatera (elaine, ampak ta druga, ne vem, kam je poniknila prvotna) je zagrešila enega smrtnih grehov ali kako se jim že reče, namreč napuh, oholost ali kakor koli že to imenujejo. Nesposobnost empatije, plašnice čez oči, če zmorem jaz, zmore ves svet… Namesto da bi bile vesele, da je tako, ker se lahko čez noč vse sesuje kot hiša iz kart.

Se čist strnjam glede tega-bratstvo,jaz si svojega sploh ne predstavljam da bi bil sam-edinček,ker bi ga zelo razvadila,pa ne samo materialno ,ampak tud čustveno,že sedaj opazim razliko po dveh mesecih,ko ni več sam,mora se naučit prilagajat,delit,prej je bilo vse njegovo in on na prvem mestu.Tudi to je dobra šola za naprej,edinčki tega ne poznajo,ker ne morejo,ker tega niso občutili.Pa tudi naši starši so imeli manj,v bolj kriznih časih so živeli pa so imeli po tri otroke,se pravi da se da.

Ti si pa dala tole tragično novico nam vsem v poduk! Si je sama kriva, kaj pa je imela samo enega, kaj ne!? Nezrelo!!!

Jaz bi imela kar takoj še enega (mali je star eno leto), ampak si ne upam zaradi službe. Denar ni problem. Vem, kako nestrpno me vsi čakajo v službi, in če bi povedala čez nekaj mesecev, da me spet ne bo leto dni, ne vem, kaj bi me čakalo po vrnitvi. Tako bom še malo počakala, potem pa bomo videli – če že ne bom prestara za še enega. Ja, taka je realnost. :-((

Imam dva, materialno smo kar dobro preskrbljeni, za tretjega pa nimam več dovolj energije in volje. Povedano po pravici. Iz podobnih razlogov nima več otrok tudi nekaj naših znancev.

Rebeka, vedno moraš imeti še enega, za rezervo. 🙂
No, ko smo že pri tragičnih primerih: poznam družino, kjer sta hkrati umrla dva otroka (nesreča), na srečo so imeli tri ali štiri (za rezervo). Torej za vsak slučaj raje kar tri.

29 let, otrok nimam ker sem zaposlena za določen čas.

Se popolnoma strinjam z metuljčico:
s polno ritjo je lahko srat!!!

Kaj ni zanimivo, kako o tem, kako se vse da in zmore, najbolj razpredajo prav tiste, ki živijo pri starših (svojih ali moževih)?! Imajo torej rešen stanovanjski problem, pa varstva jim tudi ni treba plačevati in tako naprej, potem se pa čudijo, kako da ostalim ne znese. Saj je zadeva vendar tako preprosta, kajne?