V moji ta dolgi temi vas je nekaj svetovalo, da se naj lotim študija fizioterapije, zdravstva, … in začne pri 50+ novo kariero kot začetnica.

Nekateri ste napisali, da ste sami to nareidli.

Torej tema je namenjena tistim, ki ste pri ca 50ih šli na novo nekaj študirat, povsem drugo smer kot ste imeli prej službo. Pa pri 50+ začeli povsem novo kariero kot novinci na novem področju.

Sem radovedna kaj ste študirali, v kateri smeri ste bili prej, kam ste se potem preusmerili in kako ste se znašli kot pripravniki pri 50+.

Ne mi zdaj pisat kaj v stilu, da ste bili prej medicinska sestra s SŠ, potem pa ste naredili visoko zdravstveno, to je ista smer. Zanimajo me tiste izkušnje, ko ste šli čisto v drugo smer.

Sorry, meni se res zdiš prestara. Da ne govorimo o tem, da starejši ljudje precej bolj težko študirajo kot mladi ljudje. Težave s spominom so na prvem mestu. Nekaj se piflaš in piflaš, pa vse sproti pozabljaš… 🙁

Resno misliš da bo nekdo začetnika pri 50+ zaposlil? Pri vseh novih diplomantih na trgu? Pri teh letih greš študirat za to da napreduješ kjer že si. Ne zato da boš nov šiht na čisto drugem področju dobila, kjer nikogar ne poznaš. Pri teh letih imaš že neke izkušnje, če se nova izobraza ne nanaša na le te….đabe. Če v 25ih letih delovne dobe nisi dobila referenc, nisi nobenih kontaktov na področju na katerem delaš spletla….oprosti, ampak kariero se ne dela pri 50+. Takrat se žanje, ne sadi. Se oproščam za direktnost.

po odzivih na vse svoje današnje teme, ki jih odpiraš danes, si ti tako izredno zoprna, da ti noben nov faks ne bo pomagal…

Še enkrat: tema je namenjena samo tistim, ki so študirali pri 50ih. Ostali, prosim, preskočite.

Rabiš naredit pripravništvo in strokovni izpit iz fizioterapije. To ni mačji kašelj.

Jaz nisem, ampak moja prijateljica se je pri 45 vpisala na psihoterapijo  smer psihoanaliza (Fakulteta Sigmund Freud). Prej je tudi imela tudi diplomo FF. Par let je bilo naporno, razen teorije je veliko prakse. Pa sam moraš čez cel proces psihoterapije. Jo je kar spremenilo. Potem je šla na svoje in je zadovoljna, služi dobro. Dela ima več kot dovolj. Je pa priznala, da ji je šlo pri teh letih počasneje v glavo.

Kot eden pri petdesetih, ki ima tudi vsega dovolj, kako pa misliš to izpeljat?

Plus, koliko pred penzijo bi pa zaključila študij?

Psihoterapija, je bila prej v sorodni smeri? Na FF so sorodne smeri, recimo psihologija ali pa čisto kaj drugea, recimo jeziki. Če je prej delala kot psiholog, sociolog ali kaj podobnega, se mi zdi psihoterapija sorodno. Če je pa prej kot arheolog kopala po arheoloških izkopaninah ali pa prevajala kot anglistka… je pa povsem druga zadeva.

Tole narediš v treh letih in greš na svoje.

https://www.fakulteta.doba.si/dodiplomski-visokosolski-programi/uporabna-psihologija

Pa tisti, ki ste študirali pri teh letih: kako ste pa to shendlali s službo? Ena je napisala, da je za par let pustila službo in samo študirala. Od kje denar za študij in pa življenje?

Tisti, ki ste študirali ob službi, kako ste prišli časovno skoz? Vsi službe samo dopoldan in samo med tednom? Vsi fakultete v bližini doma? Iskani poklici večinoma zahtevajo prisotnost pri študiju. Kake vaje pa to. NE gre na daljavo. Na daljavo gredo bolj smeri kot je ekonomija, kjer pa je itak preveč diplomantov.

Jaz delam največ ob vikendih, četrtek do nedelje je najbolj polno. Pa do 18ih. Najbližja fakulteta 2 uri stran.

Imaš kakšne izkušnje iz tega področja? Te to veseli? Če da, pojdi študirat. Drugače, ti odsvetujem.

Kar se tiče pa zgornjih odgovorov – grozno je tako mišljenje da se izobražuje samo v mladih letih.  Izobraževat se je treba vse svoje življenje  če ne, samo propadate.

In potem slovenska miselnost, da če si star čez 50 let, si pa za na odpad. Nič čudnega da samo tonemo. Avtorica v javnem zdravstvu manjka fizioterapevtov in te bodo vzeli, samo plača začetnika pa ni dobra.

Pa da ti odgovorim na vprašanje. Jaz sem šla delat pri 40 magisterij, a ne v drugi branži kot sem študirala. V bistvu je bila nadgraditev. Nisem bila najstarejša študentka. Pri 43 pa sem šla na izobraževanje v tujino za mednarodno licenco. Nisem imela nobenih težav pri pomnenju podatkov, pa je bila v drugem primeru vsa literatura v angleščini.

Ne se pustit dol potolčt od negativnih komentarjev, marsikaj se da, če se hoče.

V redni službi je delala le dopoldne, je pa večino dopusta porabila za študij in vaje. Otroka je imela že skoraj odraslega. Njen osnovni študij na FF ni bil kaj dosti povezan s psihologijo niti sociologijo. Delala je pa v prodaji. Je pa študij kar drag, saj si moraš sam financirati tudi proces psihoterapije zase.

Podoben študij, da greš lahko na svoje, je tudi Družinska terapija na Teološki fakulteti.

Psihoterapija, tale tvoja kolegica je pa pogumna. Čestitke. Ker tole pa res ni mačji kašelj. Misilm, da je ena redkih takih. Eno je, ,če gre za študij, ki je nadgradnja pač tistega od prej, kar si počel. Če je pa povsem druga smer, je pa to izjemno pogumno in občudovanja vredno.

Neprijavljena, v bistvu so me v drugi temi popljuvali na veliko, ker pač nisem navdušena nad tem, da bi se pri taki starosti odločila za študij, ki je povsem druga smer.

Drugače pa tole je pa bolj zanimivo: kaka tuja licenca.

Izobraževanje ali pa nov študij, zato ker ti pač v 25ih letih s prejšnjim ni uspelo najti službe pametne je pač razlika. Ni šola problem da 25 let ne najdeš dobre službe. Dobre službe se ne išče s šolo. Sploh pri 50+ ne. Izobražuješ se itak vedno. Ampak večinoma ljudje v smeri v kateri delajo oz. želijo. In običajno niti ne na fakultetah. Kakšni certifikati ti lahko dosti bolj pomagajo kot faks recimo. Če imaš recimo PMP zelo verjetno ne boš imel problemov z iskanjem službe. Rabiš pa izkušnje za to da sploh do njega prideš.

eh, tale obupana pa res ni primerna za psihoterapijo, lepo vas prosim. ja, za seanse že, ne pa za študij. samo poglejte, kako piše in kak odnos ima na vse teme, ki jih odpira. bruh!

Kaj je povprečna monklja brez OŠ, da ne razume o čem je tema? Vem, da je veliko ubogih na umu, ampak, da jih je pa toliko? Uf, ja, res je težko razumeti temo. Če si ubog na umu pač prideš v vsako temo in zlivaš svojo gnojnico v njej. Kako bedno življenje imate ene monklje.

Prijavila sem se na eno izmed Klinik, ki dela z invalidnim otroci.

Mislila sem, da bi tam morda brez zahtevane izobrazbe razkuževala inštrumente in drugače pomagala. Direktor klinike mi je ponudil šolanje, ki bi ga plačali oni.

Dobila sem službo v mojem fohu, sicer bi ponudbo in študij sprejela.

Brez veze tako pozno študirat. Sama sem vmes zbolela. Sicer sem dokončala. Zaslužka z diplomo pa ne bo zaradi bolniške in verjetne upokojitve.

Ra, jaz se povsem strinjam,d a je to prepozno. Je ok, če gre za nadgradnjo, ne pa za povsem novo smer. Ok, se je našla izjema s psihoterapijo v tej temi. Mislim pa, da so to zelo, zelo redke izjeme. No na monu do sedaj edina :). Vem, da gredo eni študirat, kar nekaj, ampak zaradi veselja, ne zaradi zaslužka, ko so v tako poznih letih.

Ampak v drugi temi so me totalno popljuvali, ker se mi ne zdi ok, da bi šla sedaj študriat medicino, fizioterapijo, strojništvo… ampak seveda te pljuvalke tega niso same naredile. Samo drugim svetujejo, če pa ne vzameš njihovega nasveta kot nekaj ok, znorijo in pljuvajo po vseh mojih temah.

Ti obupana si sama sebi v napoto. Sprejmi!

Še moj komentar, iz lastnih izkušenj.

Pri 50-ih smo študirali samo tisti, ki smo že bili v službi s katero smo zadovoljni. Z željo, da bomo mogoče napredovali v službi, če ne, pa tudi prav. Po možnosti smo študirali med delovnim časom.

Ti dodatni študiji, da boš lažje našel službo so nateg. Kaj pomaga nekemu kemiku, recimo, da se prešola za ekonomista. Tam je pa en ekonomist, ki se bo prešolal v kemika, da bo lažje našel službo. To je samo nateg, da plačuješ dodatno šolanje.

Res pa nisem nič pomagal z nasvetom, kako naj gospa najde službo. Ga nimam.