The day after…
zajček, hvala na vprašanju, dobro 🙂 Sicer je ura res spet zgodnja.. zadnje čase se me prav drži tale zgodnji urnik, pa vendarle… včeraj so moje poti vodile daleč od PC – a zato bol na izi prisotnost… danes zna biti podobno, vendar se tolažim, da bo jutri ziher boljše, ker bo spet ših…..
Torej tebi zajček cmoka, jesensko navdahnjenega, zraven tega pa ti želim, in seveda tudi vsem ostalim eno prekrasno nedeljo… Zdejle sem bil zunaj.. je mraz ku hudič :))))
Sem te prebrala zjutraj predno sem šla ven, pa mi je bilo fino, ker si ti že bil zunaj. ( kaj strašiva zgodaj okoli a ne, ko še vse spi ) No in sem ugotovila, da tuki še ni bilo taho hladno. Zdejle pa je, sonce sije samo nima več moči in je mrazek .
Blagor sinetu, ko je šel smučat, bi zajček tudi šel po strminah navzdol.
Rada smučam, ja to pa ja !
He, he lazil :))
cmoka , mojmu Janiju!
In cmoka tebi, dragi zajček. Sem bila zunaj, uro in
tričetrt, zebe, piha, a je tako božansko lepo. Res lepo.
Ti povem, da sem samo zaprla oči, obstala na sredi
travnika in bila sem prepeljana tja, v dobo svojih petih
let, ko so nas zjutraj zbudili, da smo gnali živino na pašo.
O bogme, kako čudovit občutek, kako božanski občutek,
vrniti se v lep spomin … Celo vonj vetra in trave je bil enak
vonju, ki sem ga takrat bosonoga bila deležna …. in stopila
sem v kravjek, bog pomagej, ampak, ni bilo težko, ne ne,
niti najmanj, skobacala sem se iz njega in šla naprej, k
macesnom in tam posedela in mižala, mižala, mižala in
vpijala vonj, ki je dražil moje nosnice.
Zdaj pa poslušam tisti CD, ki mi je bil podarjen lani ob
novem letu in sem tako mehka, kot testo. Vse bi lahko naredil
iz mene – preste, potičko .. vse, čisto vse !!!
Pridi, pridi zajček eno soboto k meni,
pliiiiiiiizzzzz, pridi, boš videla, pomagala
ti bom občutiti vse to, pomagla ti bom najti
tisto, kar te bo malo pomirilo …. glasbe tudi
jaz ne dam, ob njej se jočem, se smejem,
obujam prečudovite spomine, prinese mi
obraze mojih prijateljev, ne, ne, glasbe ne dam!
Ajdi, čauči in objemčka. In – nestrpno čakam tisto
besedo, kot ženini in neveste: DA, DA, DA, DA !
Morda se mi pa nekoč le uresniči, morda pravim,
ker …….. upam, da bom res imela kdaj priložnost
pokazati ti, kako lahko človek najde nekaj, za kar
se mu kdaj pa kdaj zazdi, da je že izgubil – pa ni
izgubil, le založil je nekam, odpreti je treba vse
predale, saj veš, vse omare, vse, vse, vse, kot una
v enem filmu, ki smo ga dobili po e-pošti, ko je iskala in iskala, po celi hiši iskala in vse premetala, pogledala pod posteljo, v pralni stroj, v vse predale, v vse omare, posteljo je odgrnila in potem v kosari za perilo nasla ……. svojega dojencka!
Ne rabiš nobene stare kante, rabiš samo dobro
voljo in željo, predvsem slednje. In morda dva
tisočaka za avtobus. Prideš do ene določene postaje,
tja te pridem jaz iskat in tja te dostavim nazaj in greš
potem domov. Avtobusnih vez je več kot malo morje,
samo toliko, da veš! Ne rabiš nobene stare kante,
zgolj in samo – željo! Resnično željo po meni, po
naravi, po ……..
In gre zgolj in samo za eno samo “usrano”
soboto, ko si bodo tvoji domači lahko sami
postregli. Skuhaj jim jote za dva dni, ali pa
pasulja, ali pa pripelji vse s seboj, bog pomagi,
jih bova dali pa v ……. eh, nekam že.
En sam samcat dan, od jutra od 9. ure do zvečer
do 19. ure, en sam samcat reven dan ……………..
Pismo, ej, men se bo zmešal, res se mi bo zmešal’,
saj to ni res, saj ni res. Jej, jej, jej, če me boš nategnu,
ti zajček, pol se pa pazi, kje se bo potem tvoj kožušček
sušu! Tko!
Ja, bela cesta, veselim se pa tudi jaz, ne veš kako. Da
bi le vreme zdržalo. Pa saj bo, seveda bo, saj mora bit,
bom napisala expres priporočeno pismo tja gori, da
vreme mora bit!
Kožušček sušu ja, ker te bom do nazga odrla,
če ne prideš, a veš, zato se bo tvoj kožušček sušu
nekje na eni veji, tko, tko; ti, ej, je pa superca uno,
ko ti “rečeš” dijo porko. Mi je tako smešno, te vidim
in te slišim, veš in mi je smešno, res. Ali pa, ko to
reče Jani, tudi takrat mi je smešno. In to zato, ker
je to kletvica bolj znaših koncev…. in pol se mi pri
Gorenjcu in pri Žabarju sliši smešna. Ne zdej vpit
name, no, ne zdej vpit, jest pa rečem uno, ane, BEMTIŠ!
Ej, zekec moj, bajto sem spet zakurila, ha, ha, ha, ha, ha!
In je res lepo toplo, domače, diši po hiši, po kurjenju, res!
Toplo in prijetno je, pa sadnega čajčka pijem, diši po
dnevni sobi, kot bi bila v malinovju, he, he, he!