Tisti, ki delate z ljudmi, so bolj nesramni moški ali ženske?
O točno – to sem pa nedolgo nazaj na youtubu videla, baje jo čist zamaješ;) Si moram zapomnit to! Hvala! 🙂
Si preizkusil – deluje?
[/quote]
Mislim ne vem kje si ti to videla ampak to sm prvič pri fotru opazil, da ne drugih gleda v oči, ko poskuša vzpostavit avtoriteto.
Sem pa s tem gledanjem v oči dosti poskušal, ko se je bilo treba soočit z nekom, pa tudi sam imam tako globok pogled, da se marsikdo, ki je soočen obrne stran ali pa začne živčno spraševat kaj me tako gledaš, dej ne glej, kaj ti je, pusti me… ti oa mrzu kot špricer opazuješ kako ga spravljaš v nelagodje.
Nekaj je na tem. Itak pa je neizbežno, da ne bi gledal čela sogovorca, če si višji. Pomojem je bolj fora v tem, da tvoj pogled postane brez povratnih informacij, ker sogovorca ne gkedaš v oči, potem pa človek ne ve kaj je narobe da se oko ne premakne… sploh zadrževanje mežikanja zna ustvarit napetost.
Na nek način deluje, ker namerno omejiš telesna govorico in z*ebe cel sistem.
Mislim ne vem kje si ti to videla ampak to sm prvič pri fotru opazil, da ne drugih gleda v oči, ko poskuša vzpostavit avtoriteto.
Sem pa s tem gledanjem v oči dosti poskušal, ko se je bilo treba soočit z nekom, pa tudi sam imam tako globok pogled, da se marsikdo, ki je soočen obrne stran ali pa začne živčno spraševat kaj me tako gledaš, dej ne glej, kaj ti je, pusti me… ti oa mrzu kot špricer opazuješ kako ga spravljaš v nelagodje.
Nekaj je na tem. Itak pa je neizbežno, da ne bi gledal čela sogovorca, če si višji. Pomojem je bolj fora v tem, da tvoj pogled postane brez povratnih informacij, ker sogovorca ne gkedaš v oči, potem pa človek ne ve kaj je narobe da se oko ne premakne… sploh zadrževanje mežikanja zna ustvarit napetost.
Na nek način deluje, ker namerno omejiš telesna govorico in z*ebe cel sistem.
[/quote]
Ja, ampak, ne pri vseh. Če recimo srečaš nekega jebivetra, kot sem jaz… Recimo, mi začneš utrujat na ta način, pa da potegnem liziko iz žepa in jo začnem žvečit, ali pa da začnem oponašat Simpsonovo Maggie…. Kaj boš potem? To so igre živcev, ampak nikoli ne veš kdaj boš naletel na večjega norca od sebe.
Ja, ampak, ne pri vseh. Če recimo srečaš nekega jebivetra, kot sem jaz… Recimo, mi začneš utrujat na ta način, pa da potegnem liziko iz žepa in jo začnem žvečit, ali pa da začnem oponašat Simpsonovo Maggie…. Kaj boš potem? To so igre živcev, ampak nikoli ne veš kdaj boš naletel na večjega norca od sebe.
[/quote]
To recimo mene veliko bolj iritira kot recimo, če bi me gledal v čelo, stal pred mano (itak so vsi večji od mene) ali vpil name.
Če moram nekaj obrazložiti, pa mi nekdo gunca afne, gleda v računalnik, zavija z očmi – to me pa vrže iz tira.
Ja, ampak, ne pri vseh. Če recimo srečaš nekega jebivetra, kot sem jaz… Recimo, mi začneš utrujat na ta način, pa da potegnem liziko iz žepa in jo začnem žvečit, ali pa da začnem oponašat Simpsonovo Maggie…. Kaj boš potem? To so igre živcev, ampak nikoli ne veš kdaj boš naletel na večjega norca od sebe.
[/quote]
Kaj, kaj bom? Nadaljeval razpravo. Vmes pa ostal trmast in te imel jasno na očeh. Ko je debate konec grem po svoje in te ne zadržujem.
Kar tako za brezveze te ne bi hodil gledat.
Mislim ne vem kje si ti to videla ampak to sm prvič pri fotru opazil, da ne drugih gleda v oči, ko poskuša vzpostavit avtoriteto.
Sem pa s tem gledanjem v oči dosti poskušal, ko se je bilo treba soočit z nekom, pa tudi sam imam tako globok pogled, da se marsikdo, ki je soočen obrne stran ali pa začne živčno spraševat kaj me tako gledaš, dej ne glej, kaj ti je, pusti me… ti oa mrzu kot špricer opazuješ kako ga spravljaš v nelagodje.
Nekaj je na tem. Itak pa je neizbežno, da ne bi gledal čela sogovorca, če si višji. Pomojem je bolj fora v tem, da tvoj pogled postane brez povratnih informacij, ker sogovorca ne gkedaš v oči, potem pa človek ne ve kaj je narobe da se oko ne premakne… sploh zadrževanje mežikanja zna ustvarit napetost.
Na nek način deluje, ker namerno omejiš telesna govorico in z*ebe cel sistem.
[/quote]
V otroških očeh se preliva vse. In če kot starš želiš vzpostaviti avtoriteto, ne smeš biti pretirano sočuten oz. moraš vztrajati pri svojem. Kar koristi za dolgoročne odnose. A čez leta si priznaš, da ljudje včasih “zapenjamo” v take malenkosti, ki se sčasoma izkažejo kot nebistvene…
Pri pogovoru nimam težav z gledanjem sogovornika v oči. Sploh se mi je to v mladih letih zdelo dobrodošla gesta iskrenosti, če sem jo zasledila tudi pri drugem. Ne vztrajam pa – ne takrat, ne danes – če drugi odmika pogled.
Baje v nekaterih kulturah tako gledanje predstavlja nespoštljivost – prav zato, ker s tem lahko (če si pozoren) vidiš tudi tisto, kar bi drugi morda želel prikriti. Včasih rečejo: dušo.
To recimo mene veliko bolj iritira kot recimo, če bi me gledal v čelo, stal pred mano (itak so vsi večji od mene) ali vpil name.
Če moram nekaj obrazložiti, pa mi nekdo gunca afne, gleda v računalnik, zavija z očmi – to me pa vrže iz tira.
[/quote]
Tisti pogled v čelo je samo pomoč nesamozavestnega govorca. Če te nima jajc v oči gledat…
itak imamo pa vsi napake. Jaz recimo gledam večinoma v usta. Ker edino tako vsaj približno razumem, kaj mi nekdo hoče povedat. Pa recimo vem kakšen izpadem zaradi tega.
Tisti pogled v čelo je samo pomoč nesamozavestnega govorca. Če te nima jajc v oči gledat…
itak imamo pa vsi napake. Jaz recimo gledam večinoma v usta. Ker edino tako vsaj približno razumem, kaj mi nekdo hoče povedat. Pa recimo vem kakšen izpadem zaradi tega.
[/quote]
A ti že sluh nagaja? 🙂 Moraš flinto proč od ušes držat 🙂
Če me nekdo gleda v čelo ali še bolje – v dekolte, potem ga pohodim v retoriki. Če mi boš pa liziko odpiral bom pa pozabila kaj rabim povedat, ker sem sladkosneda… bog ne daj, da zaviješ z očmi 😀 takrat ti ni pomoči, takrat se gumb za izklop pokvari 🙂
A ti že sluh nagaja? 🙂 Moraš flinto proč od ušes držat 🙂
Če me nekdo gleda v čelo ali še bolje – v dekolte, potem ga pohodim v retoriki. Če mi boš pa liziko odpiral bom pa pozabila kaj rabim povedat, ker sem sladkosneda… bog ne daj, da zaviješ z očmi 😀 takrat ti ni pomoči, takrat se gumb za izklop pokvari 🙂
[/quote]
Če te bo v joške zijal, tega itak ne bo nikoli izvedel.:-))
Odlično si ponazorila psihoanalitsko dejstvo!
A veš, zakaj moški utihne in postane mucek, ko mu rečeš “Ja, imate prav, vas razumem”? Ker moški je psihično veliko bolj labilno bitje kot ženska in se bolj kot česar koli na svetu boji spoznanja, da NIHČE NE MISLI NANJ! To je za moškega živi grob! Moški bo naredil vse, da dobi kak dokazek, da ženska misli nanj, da ga ima v mislih, da ga upošteva, da ga registrira. Moški je namreč prepričan, da ženske non-stop mislijo nanj, da je vse, kar se podi v ženskih glavah, O.N.!
In ko ga takole pocrkljaš, ko mu podpreš njegovo življenjsko nujno iluzijo, da “ga imaš v mislih”, da ga upoštevaš, šmirglaš, obrajtaš …, ti bo samo še jedel iz roke.
Ženske so tukaj bolj problematične, ker njim “misel nanje” lahko sproži alarm, češ “Tale ženska misli name, torej mi hoče nekaj ukrasti, zato da si bo s tem pridobila prednost”. Ženske so zato tudi tako okrutne in svinjske druga do druge, ker hočejo druga drugo izbrisat z obličja Zemlje, da ja ne bi njej kaj ukradle in se okoristile – tako kot se hoče sama okoristiti z drugimi. Zato tudi ne pomaga kaj dosti, če moški ženski reče, da “imate prav, se strinjam z vami”. To je za žensko spet alarm: “Ja, kako? Jaz imam prav? On se strinja z mano? Kakšen luzer! On je tu zato, da me z gajžlo mahne in odvleče v votlino in me naskoči, ne pa, da se strinja z mano!” In zato imaš večno nezadovoljne in sumničave kače, ki jim nikoli nič ni prav in pestujejo zamere in maščevanja do groba in še čez!
Delam na centru za socialno delo in nekako se mi zdi, da že prihaja več žensk, kot moških. Za otroške dodatke, za znižano plačilo vrtca, štipendije. Ker imam že v osnovi več kontakta z ženskami, imam z njimi tudi več slabih izkušenj.
Je pa res, da najbrž tudi zato, ker smo v povprečju nekoliko bolj občutljive, ranljive, senzibilne.
Nekatere svojo razočaranje, žalost izrazijo z jokom ali pač s pristno žalostjo, nekatere pa tega ne znajo, ne zmorejo, in kljub neizmerni žalosti, obupu odreagirajo napadalno, agresivno, nesramno… Primitivno.
Tega ne jemljem osebno; kaže njeno osebnost, ne moje. Čez 10, 15 minut, v najslabšem primeru čez 1 uro bo od mene odšla, s sabo pa bo morala živeti še naprej.
In, ker ne jemljem osebno in ne reagiram obrambno, se ponavadi tudi takšne sčasoma umirijo in postanejo pogovorljive. Vse pač ne; tiste, ko so že doma odločene, da bodo prišle na center za socialno delo izlit ves svoj gnev, vso nezadovoljstvo z lastnim življenjem, se potem ne dajo motiti…
V vsakem primeru gre kar moje energije.
Moških je manj. Tisti, ki pridejo, so v povprečju bolj pogovorljivi, bolj dovzetni za informacije, bolj pripravljeni poslušati in razumeti – ko vidijo, da so tudi sami slišani.
Občasno, ko gre za družino, ki je resnično v težki finančni stiski, pa moški, oče, nastopi skrajno cinično. Nesramno, vzvišeno, žaljivo. Kot odraz lastnega občutka, da je pogrnil; da ni sposoben preživeti družine – kar moškemu še vedno veliko pomeni. Kot ranjeni bik.
Po določenem času pogovora se ravno takšen moški ponavadi razjoče. Boleče. 😕
Ni fajn za nas, zaposlene ves ta negativizem, nikakor ne!
Ampak…
Vsak ima vzrok zanj, neko ozadje. Nihče ne teži, ne gnjavi, ne najeda, se ne jezi in joka in besni, celo žali in preklinja iz lastnega zadovoljstva.
Vsi ti ljudje so v stiski. Iz kakršnegakoli razloga pač.
Škoda, da nimamo dovolj časa, energije in velikokrat tudi načinov ne, da bi jim pomagali – da si pomagajo.
Al se maš ti fino v tej čiči-službici!
Najbrž si socialna delavka po izobrazbi.
Dobila čiči-službico.
V kateri “ne moreš nič pomagati”.
Krasna službica!
A te lahko vprašam: zakaj si tam?
Je treba pač denar vlečt, a ne.
Še premalo vas ljudje napadajo, pijavke socialnodelavske! Vaša čiči-službica, v kateri se ne da drugega storiti kot pogreti vašo rit in vleči plačo, bi morala biti taka, da shirate! Da smrtno zbolite od stresa!
Ne pa, da si v glavi veselo prepevaš “še 15 minut, pa bom imela spet mir”!🎶
Ljudje so upravičeno besni na vas! Imate izobrazbo za področje, naredite pa NIČ! Pa ne se zgovarjat na zakonodajo pa to! Ti si tista, ki si izobražena za to, ti to uredi! Ne pa čičat pa se fino met za nič dela! In še veselo razlagaš, da se ne da nič storit!
Al se maš ti fino v tej čiči-službici!
Najbrž si socialna delavka po izobrazbi.
Dobila čiči-službico.
V kateri “ne moreš nič pomagati”.
Krasna službica!
A te lahko vprašam: zakaj si tam?
Je treba pač denar vlečt, a ne.
Še premalo vas ljudje napadajo, pijavke socialnodelavske! Vaša čiči-službica, v kateri se ne da drugega storiti kot pogreti vašo rit in vleči plačo, bi morala biti taka, da shirate! Da smrtno zbolite od stresa!
Ne pa, da si v glavi veselo prepevaš “še 15 minut, pa bom imela spet mir”!🎶
Ljudje so upravičeno besni na vas! Imate izobrazbo za področje, naredite pa NIČ! Pa ne se zgovarjat na zakonodajo pa to! Ti si tista, ki si izobražena za to, ti to uredi! Ne pa čičat pa se fino met za nič dela! In še veselo razlagaš, da se ne da nič storit!
[/quote]
Torej, še praktični primer, kako to izgleda.
Včasih res ni enostavno.
Ampak, kot pravim, vse ima svoj vzrok.
Torej, še praktični primer, kako to izgleda.
Včasih res ni enostavno.
Ampak, kot pravim, vse ima svoj vzrok.
[/quote]
Sem vedel, da bo kak tak odgovor.
Ja, kar naj bo tako. In še hujše si zaslužite.
Kdo je zares ciničen, a?
Ti!
Ki se takole sama pri sebi hehljaš, veš, da plačica bo, v službici se pretegnila ne boš, za ostalo se ti pa jebe. Edino občasno moraš narediti kak sočuten ksihtek.
Upam, da nekoč pride dokončni obračun s socialnimi delavkami!
Mogoče po ameriški tradiciji. Bowling for Columbine pa to …
Sem vedel, da bo kak tak odgovor.
Ja, kar naj bo tako. In še hujše si zaslužite.
Kdo je zares ciničen, a?
Ti!
Ki se takole sama pri sebi hehljaš, veš, da plačica bo, v službici se pretegnila ne boš, za ostalo se ti pa jebe. Edino občasno moraš narediti kak sočuten ksihtek.
Upam, da nekoč pride dokončni obračun s socialnimi delavkami!
Mogoče po ameriški tradiciji. Bowling for Columbine pa to …
[/quote]
Pa še nekaj: Albanci vas pa vse okoli obrnejo in pocuzajo vse možne pomoči, doklade, subvencije, štipendije, prispevke in nadomestila!
Živa sramota ste!
Glede na strokovnost bi bilo za pričakovati, da zaznaš, v čem so tvoji detajli lahko žaljivi do čutenj tistih, ki so se vpričo tebe razjokali. Možno bi bilo, da nekateri manipulirajo na tak način – a zaradi ostalih, iskreno žalostnih oz. nemočnih bi bilo prav, da obdržiš poklicne specifike zase.
[/quote]
V bistvu ni ravno poklicna specifika, sem prepričana, da imamo takšne izkušnje vsi, ki delamo z ljudmi.
Itak nam je vsem jasno, da se za cinizmom skriva jeza, nezadovoljstvo, bolečina. Zagotovo ne brez razloga.
Žalostno, zelo zelo žalostno se mi zdi, da več ne morejo dostojno preživeti (sebe in svojih družin) zaposleni ljudje. Da so obupani. Da jokajo, besnijo, preklinjajo, obupujejo.
Da tisti z minimalnimi plačami ne morejo plačati šole v naravi, šolskih potrebščin, kupiti kurjave, nabirajo se jim zapadle položnice – da imajo za hrano za celi mesec. Ker ali hrana ali položnice.
Pa upokojenci z minimalnimi pokojninami, ki živijo v najemniških stanovanjih…
O tem bi predvsem morali čimveč govoriti, ne modro in “strokovno” molčati.