Točno opolnoči sem prilezla izpod tuša. Sama pri sebi sem mislila, zdaj so se zbudili duhovi. Vrata v kopalnico so se sama zapeljala do školjke in butnila v gluho tišino. Tedaj nekaj čudno zaropota po vhodnih vratih. Z roko sem udarila po vratih in še enkrat sem jih zaklenila. Zaslišim korake, ki so se hitro oddaljevali. Nisem si upala pogledat skozi lino v vratih, kdo je zunaj, na hodniku. Pogasila sem luči in se hitro pogreznila v posteljo. Buuuuuuuuuuuuuuu.

……….In potem si se zbudila in ugotovila, da ti je odeja padla na tla;))))))

Potem smo naslednji dan združeno ugotovili, da je šla ravno tisti čas soseda mimo s polnimi vrečami in je butnila ob vrata. Ko sem še jaz udarila po njih, se je očitno prestrašila in s hitrimi koraki odšla naprej.

Odeja pa me je varno čuvala pred zunanjim svetom.

in ko sem si zjutraj “nataknil” hlače, glej ga hudiča, so za 15 cm predolge.

Vsekakor so predolge, če si spal pri kakšni košarkaševi deklini:-)