točno opolnoči
Točno opolnoči sem prilezla izpod tuša. Sama pri sebi sem mislila, zdaj so se zbudili duhovi. Vrata v kopalnico so se sama zapeljala do školjke in butnila v gluho tišino. Tedaj nekaj čudno zaropota po vhodnih vratih. Z roko sem udarila po vratih in še enkrat sem jih zaklenila. Zaslišim korake, ki so se hitro oddaljevali. Nisem si upala pogledat skozi lino v vratih, kdo je zunaj, na hodniku. Pogasila sem luči in se hitro pogreznila v posteljo. Buuuuuuuuuuuuuuu.