Tu ves je več, zato kopiram s sosednjega foruma:

Drage moje,

tokrat potrebujem nasvet za svojo sestro, ki ima eno nadvse živahno 15-mesečno deklico. Zadnje dni pa je začela tudi hudo trmariti, kadar koli ji kaj ne paše, tako da je skoraj ne obvladujejo več. Kaj to pomeni oz. kako izgleda? Npr: meče se po tleh (ok, to bi še šlo), z glavo buta ob tla , steno, ograjo posteljice itd. (in to močno, tako da se joče, ker jo boli, pa vseeno še buta), z vso silo se spravlja na karkoli pač doseže (posteljico, stole, mizo, knjige igrače – trga, udarja, grize…); vleče se za lase z vso silo (si iztrga cel šop), se grize do krvi itd. Ves čas vrešči, kot bi jo iz kože dajali. Upam, da si predstavljate. Umiriti je ne morejo; ko ji poskušajo takšno početje preprečiti, jih tepe, praska, brca, grize (sestra ima nekaj ugrizov do krvi, praske od nohtov povsod…) z vso močjo, kar nori od togote… Nič ne pomaga. Ne prigovarjanje, ne močan objem oz. prijem, petje, kreganje… nič. Na koncu jo da v najvarnejše mesto – posteljico, ampak mala se ne umiri. Nadaljnje kričanje in demoliranje vsega, kar doseže, lahko traja tudi nekaj ur!!!

Sestra je na koncu z močmi, še zlasti, ker se tudi ponoči non-stop zbuja in kriči, ne pusti se tolažiti, crkljati (no, takšna je bila že prej). Naj povem, da vročine nima in je trenutni zdrava (je pa prav pred kratkim prebolela črevesno virozo, ampak nič hujšega in jo je tudi že večkrat prej). Pediatrinja pravi, naj potrpijo. Ja, halooo, ampak kako? KAJ SE DOGAJA? Imate kakšen predlog, kaj storiti, izkušnje, karkoli?

Pomagajte, če lahko. Hvala vnaprej.

Lp, A

To pa ni normalna trma. JaZ bi otroka peljala k psihologu.

LP

Tudi jaz imam 15-mesečnico, ampak njeni napade trme se kažejo samo v joku in vreščanju (pa še to bolj malo). Meni se to, kar opisuješ, ne zdi normalno, morda res ne bi škodil obisk pri otroškem psihologu.

Enih par čez rit bi jo definitivno ozdravlo,ampak to se verjetno ne sklada z vašim načinom vzgoje.Tak otrok rabi močnega in discipliniranega vzgojitelja in tu je po moje vaš problem.

Zdravo,

Tudi jaz imam zdaj 18 mesečnika pred tem pa še dva…, če bi bila pri nas ta – “trma” tako izrazita, bi sigurno poiskala pomoč najprej pri svojem izbranem zdravniku, z njegovo pomočjo in primerno napotnico za nadalen pregled pa specialen pregled pri neurologu, psihologu…

Lp
Tea

Se strinjam s predhodnicami. Tole definitivno štrli iz okvirov običajne trme.

Se tudi jaz strinjam, da to ni ravno normalno obnašanje. Nekaj mora biti v ozadju – bolezen ali kaj drugega. To je moje mnenje.
LP, Taši

Tudi moj sin je bil zelo, zelooo trmast in se je znal z glavo zaletavati v rob posteljice in v vrata, a smo mu lahko to preprecili (ceprav smo tudi mi fasali kaksen udarec). In vedno je trajalo manj kot uro, ceprav vzroka ni in ni pozabil (ce smo ga hoteli premotiti, je uzaljeno vse se stopnjeval). Nikoli ni bilo tako hudo, tako da mislim, da je tu res najbolje poiskati pomoc strokovnjaka. Ne bi rekla, da gre tu za navadno trmo, sploh pri 15 m.

Ocitno se je ze posvetovala s pediatrinjo – jaz bi vseeno se enkrat poudarila, kako je deklica nevarna sama sebi (pa tudi nocna zbujanja z neutolazljivim jokom, kricanjem se mi ne zdijo ravno normalna) in prosila za posvet pri kaksni dobri otroski psihologinjii.

Upam, da ji bo uspelo resiti problem.

Pozdrav.

Alenka

hagrit

pojma nimaš!

to je tako kot bi na kipeč lonec poven vrele vode, dal pokrovko in jo s silo tiščal dol,

se ti zdi, da bi s tem odpravil vzrok, ali bi tako morda še kaj hujšega povzročil???????!!!!!

namesto..da odpraviš vzrok in zmanjšaš plin

če ti ne vidiš vzroka za tako vedenje, še ne pomeni, da ga ni!!!!

razmislite ali je doživleka kako hudo dpremembe v zadnjem času, okolje, vrtec, varstvo…ne vem

če bi trajalo dalj časa, bi šla tudi jaz k psihologu

lpn

Hvala vsem za mnenja. Seveda se je sestra najprej vprašala, kaj bi lahko sama storila narobe, ali je bila kakšna sprememba, jo kaj boli, itd…. Pa se ne spomni ničesar posebnega, razen tega, da je bila bolna, ampak ni bilo nič hujšega, kot sem že napisala… Nasploh je ekstremno živahna, prava spiderka, prehiteva v razvoju, že prej je pokazala močen karakter, odločenost, zahtevnost… Ne vem. Malo bo verjetno še počakala, potem pa res ne kaže drugega kot strokovna pomoč, pa četudi pediatrinja misli, da bo kar minilo…
No, bom sporočila, kako bo.

Še enkrat hvala.

Hagrid, tebi pa vprašanje, ker vidim, da se spoznaš na vzgojo 15-mesečnikov:

– koliko je to enih par čez rit -2,5,10?
– kje natančno jo naj tepe, ji mora prej sleči plenico?
– s čim: jo lahko tolče z roko ali bi morala vzeti palico, kuhalnico, praker, pas, šibo, bič ali kaj drugega?
– kako dolgo naj jo potem mlati, če se ne bo takoj umirila?
– kolikokrat je sploh treba udariti histerično 15-mesečnico, da lahko rečemo, da je vzgoja pravilna?
– a ne misliš, da bi poskusila še s par klofutami, tako čez usta, al pa kar z glavco v radiator?

🙁

Avgusta- tebi sem pisala že na sosednjem forumu.

Hagrid- če tega kar avgusta opisuje ne doživiš sam, ne moreš vedeti kako je.
Mi imamo namreč isti problem, pa sem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, da bi s tepežem vse skupaj krepko poslabšala.

Zamisli si sebe, ko si res jezna in to tako da sama pri sebi stopnjuješ jezo na cel svet, v tistem te pa še nekdo pretepe.
Če ti tako delaš s svojim otrokom, se ne sprašuj nekoč, zakaj je agresiven ali pa povsem nesamozavesten, ker takega boš naredila ti!

Ne rečem, da kdaj otrok ni potreben kake kazni, vsekakor pa ne v takem primeru in ne na tak način!!!!

Ampak najlažje je biti pameten ko sam nimaš težav.

Pa še nekaj- če tvoj otrok ni ,,trmast,, in ti misliš da ni trmast zato ker si ga tepla, se malo zamisli,mogoče ne bi bil trmast tudi če ga ne bi tepla.

Avgusta, tudi moja mala je ekstremo živahna, radovedna, prava spiderka, kot si napisala (ni niti pet minut pri miru, cel dan dirka naokoli), tako da tu ni povezave s trmo. Jaz ne bi odlašala.

Živjo!

Predlagam spremembo hrane – začnite z veliko sadja, zelo omejite meso.

Popolnoma omejite sladkor in sladkarije, tudi sladke sadne sokove (tudi frutke in industrijske sadne kašice). Pije naj samo sokove iz svežega sadja in je sveže sadne kašice. Pije naj tudi veliko vode ali nesladkanega čaja.

Poznala sem otroka, ki je bil ves dan siten, pa tudi s hrano so imeli težave – vzrok je potem našla zdravnica – dajali so mu preveč industrijskih sadnih sokov – zaradi nih ni bil skoraj nikoli lačen, žejen pa ves čas in bolj kot je pil sladke sokove iz tetrapaka, bolj je bil žejen in siten.

Poskrbite za umirjeno vzdušje doma – nič napetosti, nič novega, samo veliko časa si vzemite zase – vsak dan zunaj na sprehodu vsaj eno uro. Omogočite otroku gibanje, naj ne sedi samo v vozičku, naj gre ven, pleza po stopnicah, po tleh, karkoli lahko sama počne – najdite kaj novega, kar jo bo zanimalo – morda akšno vozilo, kjer se poganja z obema nogama.
Zunaj poiščite čiste kraje, da jo ni treba ves čas opominjati, česa ne sme aliu držati za roko npr. otroška igrišča.

Otroci imajo veliko energije – naj jo prijetno porabijo!

Lp