tomaž je umrl
Ni bila noga…. Tomaža je dejansko ubila slovenska zloba in fovšija. Tudi iz slo alpinističnih vrst, ki so se na koncu posipali s peleplom in kao dali ve od sebe za reševanje..Zaradi gnojince, ki so jo tisti, ki zdaj najbolj jokajo (jokate) za njim po medijih, zlivali po njem ob Nanga Paebatu in ki je zalivala tudi njegova drage, je začel plezati tako, kot je…
Če bi imel tokrat s seboj zdravnika ali vsaj še koga, bi bil zdajle živ…
Upam, da si našel svoj mir, Tomaž.[/quote]se podpišem pod tole
Meni se je že takoj ob novici ob njegovi smrti porodila misel, da je morda bil tudi to nekakšen smisel njegovega življenja. Biti moraš dovolj medijsko poznan, da se nate sprostijo negativna (pri nas le redko pozitivna) čustva, dovolj znan, da se ljudje počutijo pomembni, ko o tebi napišejo karkoli. Marsikdo bo bral veliko komentarjev o reševanju Tomaža Humarja, veliko trpkih in krutih misli in upam, da se bo marsikdo tudi vprašal, če je bilo takšno komentiranje dostojno. V trenutku smrti se namreč merila spremenijo, vsaj večini. In če se bomo ob njegovi smrti vsaj malo naučili, da človeka vsaj ponižujmo, blatimo in zmerjajmo ne, če mu že pomagati ne moremo,
je imela njegova smrt SMISEL. Živel je tako, kot je čutil da mora …
vidim in sem vesela da vsaj danes ni negativnih mnenj,ampak res sem iz ure v uro še bolj žalostna ,ravno sem imela debato s prijateljico,ki je rekla kaj mu je bilo treba it tja gor in sem ji samo rekla kaj je treba tebi v nedeljo v trgovino,saj to tud ni nujno pa vse eno greš in se nihče ne zgraža nad teboj in konec koncev je rekla saj imaš res prav.To je bilo njegovo veselje ki mu je žal vzelo življenje.
Osebno ste prizadete zaradi smrti nekoga, ki ga niti ne poznate? Svasta.
Ok, dopuscam moznost, da sem jaz brezcutna in nerazumevajoca in v tem primeru mogoce celo slaba osebnost, ampak niti pod razno ne morem obcutit osebne prizadetosti zaradi smrti nekoga, ki ga sploh ne poznam in ki je sam izzival svojo usodo.
Zal mi ga je kot bi mi bilo zal vsakega cloveka, ki izgubi zivljenje na nesmiselen nacin, a bolj kot njega samega, mi je zal za druzino, ki do zdaj itak ni imela veliko od njega, od zdaj pa ne bo imela nic.
In ne morem kaj, da ne recem, sam je rinil v to. Ja, vem, verjetno sem slab clovek…
Danes jih zagotovo ne bo, samo ne razumem,kako smo lahko tako privoščljivi, za kogarkoli v času ko je še živ.
Tomaža sem osebno poznal, kot prijatelji in podjetje pa smo z njim sodelovali od takrat ko je še plezal na Daulagiri.
Še pred mesecem smo skupaj sodelovali, poznamo ga drugače kot večina, vendar to nobenega ne opravičuje, da lahko o njemu govori tako zaničevalno in podlo.
Hudo pa mi je zaradi vsega tega, kar je še želel doseči in iz njegovih dejanj se je dalo razbrati, da še res veliko.
Obstaja pa dejstvo, da je v tem življenju naredil in živel več kot vsi negativni kritiki tukaj gor in na sotalih portalih. Če sem iskren, je bil na drugih medijih še veliko bolj gnusen in žaljiv žolč izlit in upam, da se tega ne bo brisalo. V opomin vsem nam, da bodimo malo manj nestrpni.
Tomaž živel si drugače od 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi in to je tisto kar te dela velikega. Razlika je samo v tem, da so ti bili ljudje nevoščljivi te veličine.
Tako kot večini oseb, ki so postali tisto kar so, šele po smrti.Očitno je bilo tudi tebi tako usojeno.
Bodi z Bogom pa spijta kakšnega na naš račun, ko bomo morali prenašati to človeško zlobo.
Primož
Ne vem, če si slab človek, zagotovo pa nimaš čustev.
Meni osebno je hudo prav za vsakim človekom, še posebej če je mlad, zdrav in mora umreti.
Doživela sem že veliko izgub, v prometni nesreči, po hudi bolezni…izgubila najdražje, zato VEM kaj pomeni žalost, kaj pomeni izguba, mogoče zato tudi bolj čutim do drugih ljudi.
Tomaž, Počivaj v miru.
Ja, samo 1,..lahko smo prizadeti tudi ob smrti nekoga ,ki ga osebno ne poznamo.
To ali si slab človek ali ne , o tem lahko sodijo tisti,ki te bolje poznajo,….da pa izkazuješ veliko mero brezčutnosti,…temu pa pač je tako,ampak moj namen ni polemizirati s teboj
glede tega.
Sam osebno nisem poznal Tomaža, vendar me preveva žalost ob njegovem tragičnem koncu.
sožalje družini ! tudi meni je hudo kadar kakšen umre,a ne smemo pozabiti, da si je to smrt IZBRAL SAM.takšen je pač bil njegov stil življenja, a preveliko izivanje usode ni dobro za nikogar,saj ti lahko življenje prehitro obrne hrbet.
dosti huje, se mi zdi kadar umrejo NEDOLŽNI NIČ KRIVI LJUDJE zaradi tega, ker so pač tisti trenutek na nepravem kraju,bolezni oz. takrat kadar človek nima nobene izbire proti smrti.
TOMAŽ PA JO JE NA ŽALOST IMEL; A JE NI IZKORISTIL !!!!
Zal mi ga je kot vsakega cloveka. Pa ceprav je sam rinil v to. Enako bi mi bilo zal nekoga, ki je kadil 3 skatlice dnevno in pri 45ih umrl zaradi raka na pljucih, pa ceprav je tudi ta sam rinil v to. Bi bila tudi ti osebno prizadeta ob smrti nekoga takega?
Ampak bolj kot nekoga, ki je umrl, mi je zal druzine. Umrli je zakljucil svoje zivljenje, druzinski clani pa morajo ziveti naprej, se soociti z bolecino in jo premagati, da lahko nadaljujejo s svojim zivljenjem.
Ampak sori, tudi ob tem se ne cutim osebno prizadeta. Zakaj bi bila? Nisem ga poznala, ne poznam druzine, ne igrajo mi nobene vloge v zivljenju…
Ne vem, če si slab človek, zagotovo pa nimaš čustev.
Meni osebno je hudo prav za vsakim človekom, še posebej če je mlad, zdrav in mora umreti.
Doživela sem že veliko izgub, v prometni nesreči, po hudi bolezni…izgubila najdražje, zato VEM kaj pomeni žalost, kaj pomeni izguba, mogoče zato tudi bolj čutim do drugih ljudi.
Tomaž, Počivaj v miru.[/quote]
Absolutno premorem spostovanje do osebno prizadetih!
(se vedno se pa sprasujem, kako si lahko osebno prizadet ob smrti nekoga, ki ga ne poznas?!)
Vedno spostujem drugace mislece, ker se lahko od njih nekaj naucim.
Pa se kako se trudim gledat cez lastne okvirje! Negativna sem pa skoraj nic.[/quote]
Sprašuj se sama pri sebi, ne javno, na forumu. Ne danes, ko je ogromno ljudi prizadetih, ko je nekdo ostal brez sina, vnuka, nečaka, ko so otroci ostali brez očeta.
Še bolj se potrudi pogledat skozi lastne okvirje. Pa ne glede odprtosti in mnenja, ampak glede izbire trenutka debatiranja o zmožnosti žalovanja za nekom, ki ga osebno ne poznamo.
Negativna si skoraj NIČ???? Negativizem kar veje iz tvojega posta, punca draga.
Zal mi je, ce sem te prizadela.
Razumem, da cutis drugace, saj si cloveka osebno poznala, osebno sta bila povezana, torej je normalno, da so tudi tvoji obcutki drugacni.
Razumem tudi, da v svoji prizadetosti nisi dovolj pozorno brala moj komentar, ker drugace ga ne bi vzela tako osebno – moj komentar je namenjen ljudem, ki ga niso poznali.
Mogoce si ti bila njegova prijateljica, 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} MONovk ga pa v zivljenju niti od dalec ni videlo v zivo.
Absolutno premorem spostovanje do osebno prizadetih!
(se vedno se pa sprasujem, kako si lahko osebno prizadet ob smrti nekoga, ki ga ne poznas?!)
Vedno spostujem drugace mislece, ker se lahko od njih nekaj naucim.
Pa se kako se trudim gledat cez lastne okvirje! Negativna sem pa skoraj nic.[/quote]
Sprašuj se sama pri sebi, ne javno, na forumu. Ne danes, ko je ogromno ljudi prizadetih, ko je nekdo ostal brez sina, vnuka, nečaka, ko so otroci ostali brez očeta.
Še bolj se potrudi pogledat skozi lastne okvirje. Pa ne glede odprtosti in mnenja, ampak glede izbire trenutka debatiranja o zmožnosti žalovanja za nekom, ki ga osebno ne poznamo.
Negativna si skoraj NIČ???? Negativizem kar veje iz tvojega posta, punca draga.[/quote]
Izbira trenutka je popolna!
Nekaj dni ste vse pljuvale cez njega, kam rine in kaj mu je sploh tega treba itd.
Danes ste te iste osebno prizadete!
Slaba vest mogoce?!
Negativna? Obrazlozi!
Sprašuj se sama pri sebi, ne javno, na forumu. Ne danes, ko je ogromno ljudi prizadetih, ko je nekdo ostal brez sina, vnuka, nečaka, ko so otroci ostali brez očeta.
Še bolj se potrudi pogledat skozi lastne okvirje. Pa ne glede odprtosti in mnenja, ampak glede izbire trenutka debatiranja o zmožnosti žalovanja za nekom, ki ga osebno ne poznamo.
Negativna si skoraj NIČ???? Negativizem kar veje iz tvojega posta, punca draga.[/quote]
Izbira trenutka je popolna!
Nekaj dni ste vse pljuvale cez njega, kam rine in kaj mu je sploh tega treba itd.
Danes ste te iste osebno prizadete!
Slaba vest mogoce?!
Negativna? Obrazlozi![/quote]
Pokazala si svoj pravi obraz. Jaz sicer nisem pljuvala, se je pa s takimi izjavami prav lepo okititi, kajne?
Se umikam iz debate, ker ste nekatere ogabne s svojim filozofiranjem. Bi še kaj napisala, pa ne bom.
Jaz se pa strinjam s “samo 1”.
Žal mi je za Tomaža, nisem mu privoščila smrti, ampak osebno prizadeta pa pač nisem, ker ne morem biti – mi ni bil dovolj blizu, da bi lahko čutila osebno prizadetost… Enako je nisem čutila, ko je umrl Janez Drnovšek ali Michael Jackson ali pa še kdo drug slaven in znan, tudi velik človek, če hočete. Osebno prizadeta sem bila, ko mi je umrl dedek – in to zelo.
Res pa je, da je bilo to, kdaj gora Tomaža ne bo sprejela verjetno samo vprašanje časa – mislim da bi vztrajal in hodil nazaj toliko časa, da bi ostal tam. Žal se je to zgodilo že zdaj…
Seveda pa dopuščam vsem osebno prizadetost, o tem ni dvoma.