UMETNINA
Dobro jutro, prijatelji!
“Nekje sem prebral, da je vsako življenje kot
največje umetniško delo, pri čemer si kot
umetnika vsakdo lahko zamišlja sebe. Vsak
trenutek življenja je trenutek ustvarjanja in vsak trenutek ustvrjanja nam ponuja nešteto možnosti. Lahko ravnamo tako, kot smo vedno delali, lahhko pa pregledamo različno izbire in poskušamo nekaj novega in drugačnega, nekaj, kar bi lahko dalo boljši rezultat. Vsak trenutek življenja pomeni novo možnost in novo odločitev.
Kako čudovito igro igramo mi vsi, kako veličastno obliko umetnosti. Koliko zadovoljstva in lepote nam ponuja, če si le prevečkrat ne zadamo prevelikih ali previsokih igralskih in umetniških ciljev.
Imejte srečno roko pri svojem umetniškem delu, imejte radi svoje življenje …”
/Z.Modrej/
Takole, prijatelji, jaz srečno roko imam. Z umetniškim vtisom življenja, ki ga živim, sem praktično zadovoljna, vloga mi je pisana na kožo in ni se mi je treba učiti na pamet. Nekako mi gredo dialogi brez učenja. In to vlogo imam presneto rada. Pulila bi se zanjo, prav za to, če bi bila dodeljena drugemu. Ker nisem prepričana, da bi bila v kateri drugi vlogi lahko tako dobra. Rada imam … to svoje življenje….. pa četudi je na določene trenutke težko igrati dele, ki mi malo manj odgovrajajo. Takrat praktično pozabim na besedilo, ki bi ga morala znati in takrat, bogme … improviziram. In tudi to mi znese. Skratka, mislim, da je vloga življenja tista prava vloga.
Izberite tudi vi svojo pravo vlogo in naj vem steče igra na odru življenja gladko in brez zatikanj …..
Nioba, Nioba moja, dobro jutro in
((((((((((((((( : ))))))))))))))))))))))))) !!!!
Da, življenje je tako lepo, tako prijetno,
tako čudovito, življenje je …… nikoli izpeta
pesem, petje ptice v logu, lajež psa pre
hišo, hitenje pajka iz kota v kot, življenje je ……… mravljišče dogajanj …. norost, v katero se spuščamo vsako jutro, je bangi-jumping, je ……. nekaj tako čudovitega, da je težko dojemati ……. čeprav, da da, Nioba, čeprav je treba kda pa kdaj igarti tudi drame, ki nam jih njegov oder ponuja ……
Niobči, še enega cmoka zate!
No , moje navdušenje naz življenjem ni ravno tolikšno , Marija ,
da se pa preživet , če se človek malo potrudi .
Hvala , še enkrat ! ((((((((((::)))))))))))
Če bi ljudje svoje križe zmetali na kup , bi iz tega
kupa vsak najraje kar svojega pobral , ker ga pozna , ker ga je že
vajen nositi , sem slišala pravit . Verjetno bo držalo .
Lepo dopoldne vsem ……… jest moram v službo , zvečer vas pa
preberem , se malo sama s sabo pogovorim , pa je zopet jutro …
ne morem biti namreč dopoldne z vami . Sem kar malo žalostna .
Jani , a je morje že mrzlo , jel ? Mi res samo še smučanje ostane !
Čauči hmajnca
dober daaan:)
za vas je že dan, za mene komaj jutro…
mariči hmm vloge – ravno ko mislim da zdej bo pa kakšna vloga ad acta
pa spet hoop pa te mam in treniram uno: postavi se zopet nazaj…
še dobro da so me “naučil” improvizirat 🙂 🙂
jooj da bi lahko naslikala nebo in vse te prelivajoče se barve
jooj da bi lahko splezala gooor in se dotaknila oblakov…
ufff glih kar je stari dobri đek :”I did it my way!!!!
Brusko, dobro jutro tebi in dobro jutro
V S E M !
Danes sem zelo zelo srečna. Grem v Novo Gorico in če bo bog dobre volje in mi dovolil pogledati v ene super zelene oči, bom še bolj in še bolj srečna.
Ja, lepe čiste svetle olivno zelene učke ima –
naša šefica NIKITA. In če mi bo dano, jo bom
danes vsaj za pet minut videla, jo objela, jo
stisnila v svoje naročje, ji bila blizu, njej in njenemu
srcu …… če …..če….. pravim!
:))) brusko
zdej sem pa huda – kaj misliš da ne poznam parnega valjaka?
sm bla tko žalostna k sva s prjatlco iz Prekmurja ta vikend zamrazli
ker nisva mogli v Prekmurje (k njej) ko so mel tam koncert.
Da bi najini mulci vidli : koko zgledajo prekmurski koncerti:(
ČARGA…
kar še ni pa BO; a ne da:)
evo brusko CMOKA od mene!!!