@. sonenshajn,
ostala je neizmerna praznina. Kar zjoči se. Bo lažje.To vemo vsi, ki smo izgubili ljubljenčke. Jaz potočim solze za svojima ljubima psičkama, ki sta mi umrli letos, stari 16 in 18 let. Vedno zdravi, zato sem mislila, da bosta vedno z menoj, pa je šlo hitro navzdol..Kako človek pogreša tako iskrena in ljubeča bitja!

Drži se. Spomini ostanejo.

Tudi meni je hudo zate.
Sam sem podobno zgodbo že nekajkrat preživel in vedno prisegel, da nikoli več ne bom imel psa. Ampak ne gre. Preveč lepega da človeku!

tudi jaz sem dobila solze oči za tvojo kužiko,ker vem da me nekoč čaka isto

Draga sonenshajn,

predobro vem, kako ti je. Meni ni drugo pomagalo, kakor da sem si omislila novo (nemško ovčarko), ko mi je prejšnja poginila zaradi tumorja.

VELIKA HVALA za vaše razumevanje. Joj kako je prazna hiša….za umret. Pri vsakem koraku..se zavem, da moje psičke ni več….Živele sva samei..pomenila mi je ogromno….in kaj vse sva preživeli skupaj…..ni za povedat…..

Žival pogine, vsaj tako je bilo do nedavnega. Je pa kljub temu na boljšem kot človek, ker ga uspavajo z injekcijo, človek pa mora trpeti, preden umre.

iskreno sožalje tudi z naše strani!
jaz dobim kar solzne oči ko to berem.. pa ko pomislim na našega kužka.. (dobro da je še mladiček, je pa naš prvi)
z možem nimava otrok in sva načrtno vzela kužka namesto otroka, je enakovreden družinski član, marsikdo meni da pretiravava, a pomembno je da smo mi trije zadovoljni.
sožalje še enkrat!!

Hvala za tople besede. Več raje ne bom pisala, to je bil moj tretji pes, ki je umrl. Tudi tebi želim vse dobro, enako kužku.

Moje sožalje :((( Vem kako ti je 🙁
Moj kuža je umrl (JA UMRL, ZA VSE BRIHTE TUKAJ) leta 2008 in za njim mi je še vedno kdaj hudo, na njegovem mestu je še vedno praznina v mojem srcu. Zjutraj sem ga našla mrtvega v dnevni sobi, ko sem sedela poleg njega na tleh bi prisegla da vidim kako diha, kako se mu prsni koš dviga in spušča … čeprav je bilo truplo že hladno na otip in otrplo 🙂 To pa naredijo možgani, ko človek noče sprejeti realnega stanja 🙁 Vidiš nekaj, kar ni res.

Ups, smajli ki se smeji je narobe, hotela sem naresti žalostnega

Moji psički se je zasukal želodec,,,,noro, sej ne morš verjet. dve uri sem spremljala njene muke in nisem vedela kaj ji je. Hodila je sem in tja, sililo jo je na bruhanje, a ni mogla..bruhat, Hodili sva na sprehod…na koncu je prav jokala od bolečin….Poklicala sem veterinarja .in ostala je le evtanazija….Ja tega res ne želim nikomur, ne psu ne njegovemu lastniku…

1

Tudi nam…lahko ti povem dan uro minuto plac…povozil jo je vlak…2 leti in pol nazaj…vsak vlak me na to spomne…zdravila ni…smo pa čez 4 dni dobili novega….starega nismo pozabili nov pa je močno omilil bolečino in ga imamo neizmerno radi….nehu bom pisat ker mi gre na jok….

Najprej, sonenshajn, žal mi je za tvojo psičko.

Bi pa opozorila na nekaj, kar si napisala, ker je takih primerov veliko in mnogo ljudi odreagira prepozno:

Pri takih znakih je potrebno TAKOJ! obvestiti veterinarja, da nas s kirurško ekipo pričakajo pripravljeni na kliniki. Od prvih simptomov zasuka želodca imamo namreč 20 minut časa, da se zadeva še poskuša rešiti. V tem času čimprej spravimo psa do klinike, naj ne hodi, naj se ne napreza, ne silimo psa jest, pit ali bruhat.