Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek uničeni otroci

uničeni otroci

Je še kdo tak kot jaz, ali samo jaz dojemam dejanja moje matere kot zlorabo.

Kot otrok sem morala vedno biti med najboljšimi, takrat je bila mama srečna in se je bahala okoli, kakor hitro sem hotela kaj po svoje, ali pa dobila kako 3, je bila mama hudo žalostna. Z leti sem se tako navadila na tak odnos, da sem bila prav odvisna od mame, ni minil dan, da se ne bi slišale (fax). Potem sem se vrnila domov in nadaljevalo se se, da sem podzavestno delala stvari, ki so bile mami po godu in v ponos.

Tako sem ostala brez partnerja, brez otrok, brez življenja. mami ne morem očitati, prav tako je ne morem zapustiti sedaj pri 80. Ampak a je moje življenje potem kaj vredno, odživela sem ga 50 let po pričakovanju mame?

Ali samo jaz ne znam iz tega ven, je še kdo tak?

Ah, 50 let, 80 let, to je kot nič v primerjavi z večnostjo. Čas je relativen, ni absoluten. Znotraj vas je večnost in gledate iz večnosti v svoj prostor in čas. Tudi mama gleda iz večnosti v svoj prostor in čas, samo to ji boste verjetno težko razložili.

Hahaha xrobe 🤣🤣

nova
Uredništvo priporoča

Ah, veš kaj. Če vsaj pri 40 nisi mogla rečt, da je konec in da greš po svoje, ti že paše tako življenje. Tako, da tvoje življenje je veliko vredno. Imej se rada in počni tisto, kar je zate dobro, pri tem pa ne škodi drugim. Ko boš želela spremembo, se boš že zmigala. Če ne zmoreš sama, se da najti tudi pomoč.

Lahko ji očitaš – ne nujno v obraz, ampak je prav, da ji očitaš.

Na gnile 🍑, ki ne vedo kaj pomeni biti od rojstva ustrahovan pa se ne oziraj. Takšne bi se afriškim sirotam posmehovale zakaj ne zna smučat.

Napisala si naslov: uničeni otroci, sem mislila da kdo otroke tepe in podobno, da je treba koga prijavit…. Mah … Ni potrebe po zavajanju, samo da se tema odpre. Ti si pa stara, zberi se.

Odgovor na objavo uporabnika
intoropted, 17.10.2021 ob 14:49

Je še kdo tak kot jaz, ali samo jaz dojemam dejanja moje matere kot zlorabo.

Kot otrok sem morala vedno biti med najboljšimi, takrat je bila mama srečna in se je bahala okoli, kakor hitro sem hotela kaj po svoje, ali pa dobila kako 3, je bila mama hudo žalostna. Z leti sem se tako navadila na tak odnos, da sem bila prav odvisna od mame, ni minil dan, da se ne bi slišale (fax). Potem sem se vrnila domov in nadaljevalo se se, da sem podzavestno delala stvari, ki so bile mami po godu in v ponos.

Tako sem ostala brez partnerja, brez otrok, brez življenja. mami ne morem očitati, prav tako je ne morem zapustiti sedaj pri 80. Ampak a je moje življenje potem kaj vredno, odživela sem ga 50 let po pričakovanju mame?

Ali samo jaz ne znam iz tega ven, je še kdo tak?

In ti si se streznila šele pri 50.tih letih?

Najkasneje pri tridesetih je treba na svoje in po svoje.

Taki ste otroci brez hrbtenice. Nikoli ugovarjali staršem, najboljši v šoli in obšolskih dejavnostih, karieristi. Vse po planih staršev. Brez lastne hrbtenice. Grozni partnerji in sodelavci!

Odgovor na objavo uporabnika
Otroci brez hrbtenice, 17.10.2021 ob 19:53

Taki ste otroci brez hrbtenice. Nikoli ugovarjali staršem, najboljši v šoli in obšolskih dejavnostih, karieristi. Vse po planih staršev. Brez lastne hrbtenice. Grozni partnerji in sodelavci!

Ja, smo brez hrbtenice – drugače bi bili jeseniške deklice, ki jim na obdukciji odkrijejo narobe zaceljen, star zlom roke, ki bi se imobiliziran celil en mesec. Ali pa ena izmed številk samomorov mladoletnikov ali pogrešanih otrok, ki jih a) najdejo in vrnejo; ali b) najdejo in pokopljejo; ali c) najdejo in dajo v zapor zaradi mamil in/ali prostitucije.

Vsak je pameten za svojo rit, ki je odraščala v varnem domu. Eni ga nismo imeli, tudi če nismo bili prekriti z modricami in brazgotinami od čikov.

Prav je, da mami stojiš ob strani, ker je tvoja mama. Vendar ti si že nekaj časa odrasla in moraš odrasti, kar pomeni, da greš na svoje, si ustvariš svoje življenje, vključno s partnerjem, če si to želiš. Staršev si ne izbiramo, ampak so nam dani in na nas je kako bomo z njimi shajali, tudi, če te je mama na sebe priklenila, ji tega ne bi smela dovoliti, ker to ni dobro za tebe in to si čutila, zakaj nisi obrnila zadeve tako, da bo zate najbolje, ti si sam svoj gospodar in življenje je samo tvoje, zato ne zapravi ga, še je čas, zberi moč in se loti spremembe, ker je že skrajni čas.

In mamo naj pustim pri 80 s slabimi 500 eur penzije jaz pa z minimalcem kam? Prihrankov nimam, ker je vse slo v obnovo hiske v kateri ziviva z mamo.

CrazY FroG 🍀, še ena izredno zanimiva tema za osveščanje. Otrok je absolutno odvisen od staršev in jim s tem popolnoma podrejen. Starši so za otroka kot bogovi.

Ooops, se opravičujem za ogromno štiriperesno deteljico.

Odgovor na objavo uporabnika
Nngghbb, 18.10.2021 ob 08:08

In mamo naj pustim pri 80 s slabimi 500 eur penzije jaz pa z minimalcem kam? Prihrankov nimam, ker je vse slo v obnovo hiske v kateri ziviva z mamo.

Pa ne samo kam z minimalcem: ti veš, da nimaš niti za DSO doplačati oz. Prideš s centi skozi? Drugače se na nepremičnino usedejo. Poleg sodne takse ob dedovanju.

Nisi edina, ki je tako kruto usodo doživela. Veliko sreče. In to iskreno želim.

sploh nisi edina. Včasih je bilo prav določeno, da je na kmetiji morala ostati kakšna samska “tetka” , da je na starost pedenala starše. Tudi danes marsikateremu staršu uspe, da otroka zasužnji na ta način. Poskusi vsaj malo zaživeti svoje življenje, ker kaj velikega itak ne moreš narediti.

 

Kakšen DSO je največje maščevanje, ki ga lahko nekdo ponudi svojim ostarelim staršem.

Tudi jaz sem bila do svojih poznih srednjih let obsedena s starši. Sicer sem imela resne zveze, dolgoletne in uspešne  (dosti smo ustvarjali in bili odmevni), vendar sem se vedno znova vračala domov. Ko sem nazadnje prišla iz tujine, po nekaj letih, je bilo to zato, ker me je oče tako prosil. Da naj preživim njegova in mamina zadnja leta z njima, saj da se mi bo vendarle zelo obrestovalo. In se res je – zapustila sta mi premoženje,  od katerega lahko z nekaj malega pameti in dela živim dostojno.

Ja, zavedam se, da sem bila celo življenje preveč povezana s starši,  kar je bilo v največji meri njuno maslo, plod njune manipulacije v velikem razponu, vendar sem zdaj preskrbljena, kot malokdo in se lahko končno posvetim izključno svojim interesom.

Upam, da tudi tebe čaka kakšna boniteta po mamini smrti, sicer jo boš sovražila po njeni smrti. Če mi moja dva ne bi pustila tako močne odškodnine  (premoženje) za njuno večno manipulacijo mene, bi preklinjali samo sebe, da sem jima nasedala.

 

Trenutno se nahajaš na tej točki življenja. Kar je bilo, tega ne moreš spremeniti. Če si pa res želiš, pa lahko po svoje oblikuješ prihodnost. Pa ni treba začeti drastično in se kar nekam odseliti potem pa životariti. Morda si za začetek najdeš partnerja ali dobre prijatelje in z njimi začneš malo pohajati. Potem najdeš hobi, ki te veseli. Sčasoma si ustvarils krog ljudi in aktivnosti, ki te veselijo. To ti bo dalo samozavest, potem boš pa že videla, kako naprej.

Jaz imam tako mamo. Pri 23 letih sem se od nje distancirala, drugače bi postala čustvena razvalina! To je bila najboljša poteza v mojem življenju. Vsi, ki so ostali ob njej, jim pije življenjsko energijo in brez nje ne zmorejo narediti enega življenjska premika na bolje. Stagnirajo, ona pa cveti. Žalostno.

Odgovor na objavo uporabnika
Obsedenost s starsi, 18.10.2021 ob 08:35

Tudi jaz sem bila do svojih poznih srednjih let obsedena s starši. Sicer sem imela resne zveze, dolgoletne in uspešne  (dosti smo ustvarjali in bili odmevni), vendar sem se vedno znova vračala domov. Ko sem nazadnje prišla iz tujine, po nekaj letih, je bilo to zato, ker me je oče tako prosil. Da naj preživim njegova in mamina zadnja leta z njima, saj da se mi bo vendarle zelo obrestovalo. In se res je – zapustila sta mi premoženje,  od katerega lahko z nekaj malega pameti in dela živim dostojno.

Ja, zavedam se, da sem bila celo življenje preveč povezana s starši,  kar je bilo v največji meri njuno maslo, plod njune manipulacije v velikem razponu, vendar sem zdaj preskrbljena, kot malokdo in se lahko končno posvetim izključno svojim interesom.

Upam, da tudi tebe čaka kakšna boniteta po mamini smrti, sicer jo boš sovražila po njeni smrti. Če mi moja dva ne bi pustila tako močne odškodnine  (premoženje) za njuno večno manipulacijo mene, bi preklinjali samo sebe, da sem jima nasedala.

 

Saj ok, če si res srečna. Samo jaz si resnično ne predstavljam, da bi mi tisti denar res pomenil kaj, če pa nimam nikogar – nimam svoje družine, svojih otrok, prijateljev…

Sori, ampak ni za vse kriva mama, kriva si tudi sama, ker si vsa ta leta dopuscala tak odnos.

Pri 20ih je se marsikdo odvisen od starsev in njihov vpliv je se vedno mocan.

Ampak, kot je nekdo zgoraj napisal, pri 30ih je skrajni cas, da se osamosvojis.

In pri 40ih je res tista zadnja meja, da predelas otrostvo!

 

Ti jih imas 50!

Zdaj edino, kar lahko naredis, je to, dasi priznas, da ni vsega kriva samo mama, ampak da si tudi ti zapravila desetletja, preden si se zbudila!

In nimas kaj, odvisni sta en od druge, ona je tsara in potrebuje tvojo pomoc, ti financno ne zmores sama in zal se moras sprijazniti s takim zivljenjem.

Nisi edina, ki jo je lastna mati kot pijavka zasužnjila. Za začetek preberi knjigo Strupeni starši in še kakšno na to temo. Tudi zato, da si ne boš očitala, če boš našla moč in končno začela rezati vezi ter vsaj približno Živeti svoje in ne strupenjačino življenje. Tudi psihoterapija bi ti zelo koristila. Veliko škode ti je naredila, ki se je žal zavedaš šele zdaj. Pojdi na potovanje, začni hodit na izlete, najdi si hobi, prijatelje, partnerja. Naj se ti ne smili, če te bo manipulatorsko izsiljevala. Takšni starši otrokom dobesedno porežejo krila. Leteti ne moreš več, lahko pa hodiš. In prideš še daleč, ni še prepozno, čeprav je pozno. Marsikaj lepega lahko še doživiš. Naj se ti strupenjača ne smili, tudi ti se nisi njej, ko se je ovila okoli tebe, te stiskala in pila kri.

O materialni plati pa tudi razmisli. Če si na minimalcu in ne moreš odplačevati doma, se komot vsedejo na nepremičnino. Lastnica je verjetno mati, ti pa si kot ubogljiv punčka vlagala v njeno nepremičnino. Ona je zvito poskrbela za svojo rit, poskrbi še ti za svojo.

 

Tudi tako bi se dalo vprašaj se koliko ljudi živi danes na minimalcu.  Če si želiš spremebe in da boš ljubljena Mislim da bi se našel tudi takšen ki bi razumel situacijo.  In zaživel s teboj v finančni pomoči tebi  kakor tudi v ljubezenski situaciji. Morda nebi potrebovala zapustiti mame.

Ste kdaj pomislila, da je mama, egoisticna… Mogoce celo oseba z NOM in VI kot soodvisnica v odnosu.

V vašem primeru bi poiskala pomoč.

To me pa zanima. Kje so vzroki, da je neka oseba narcistična, ali pa še huje, da kaže neke elemente psihopatije. Te oblike motenj je zelo težko prepoznati, vsaj stroka, ki se s tem ukvarja to trdi. Zdravljenje teh osebnostnih motenj, na kakšen način? Vam povem, da kdor hoče v resnici zdraviti take osebe more v sebi dobesedno prebuditi peklenščka.Taka oseba čuti spoštovanje samo do tistega, ki gleda v njega dobesedno ven iz pekla.

New Report

Close