uničeni otroci
intoropted, 17.10.2021 ob 14:49
Je še kdo tak kot jaz, ali samo jaz dojemam dejanja moje matere kot zlorabo.
Kot otrok sem morala vedno biti med najboljšimi, takrat je bila mama srečna in se je bahala okoli, kakor hitro sem hotela kaj po svoje, ali pa dobila kako 3, je bila mama hudo žalostna. Z leti sem se tako navadila na tak odnos, da sem bila prav odvisna od mame, ni minil dan, da se ne bi slišale (fax). Potem sem se vrnila domov in nadaljevalo se se, da sem podzavestno delala stvari, ki so bile mami po godu in v ponos.
Tako sem ostala brez partnerja, brez otrok, brez življenja. mami ne morem očitati, prav tako je ne morem zapustiti sedaj pri 80. Ampak a je moje življenje potem kaj vredno, odživela sem ga 50 let po pričakovanju mame?
Ali samo jaz ne znam iz tega ven, je še kdo tak?
Mama pri 80 ne bo, ti pa daj. Pojdi k planincem. Ni drago, je zabavno in neobvezujoče. Vzemi si svoj dan, svoj vikend. Mama se bo naučila ceniti tvojo prisotnost, ti pa svojo svobodo. Ni ti pa potrebno z dezja pod kap, ker ne boš koristila ne sebi in ne njej.
Predlagam ti da se nam pridruzis na tekih (ne vem iz kje si a obstajajo povsod po sloveniji). Vecina nas je pocasnih tekacev a bistvo je da pridemo na cilj, se druzimo med sabo, na konc si cestitamo za opravljen tek in zmago nad seboj, bistvo je pa smo prijayelji, ceprav se vidimo samo na tekih, vcasih se kako medaljo dobimo 🙂 imamo stajersko koroski pokal, teki dolenjske primorski pokalni tek pomurske teke… Samo vprasaj pa se lahko zmeniva ceprav sem mlajsa od tebe je tudi res vec (velik vec) tvoje starosti na tekih, tudi samski gospodje. In vsi uglajeni obicajni spodobni ljudje tekaci ki tecemo zdravje in druzenje 🙂
Pa lep dan se naprej 🙂
Ni vse kriva mama. Mama je pač taka kot je. Niso vsi starši idealni, mnogi ravnajo napačno, a so prepričani, da delajo najboljše, kar je za otroka.
Mnogi otroci izhajajo iz disfunkcionalnih družin, pa se izšolajo za poklic, si najdejo zaposlitev, si ustvarijo družine. Včasih je treba enostavno presekati želje staršev in iti po svoji poti.
Zdaj je, kar je.Poti nazaj ni več. Mladost je minila. Osmisli si življenje, ki je pred teboj. Pridruži se kakšni skupini: pevski zbor, planinsko društvo … ali kaj podobnega, da boš imela družbo in boš počela stvari, ki so ti všeč. Srečno.
V soboto je Zvezdana gostila hrvaskega…hmm.. psihologa?, saj ni vazno kaj je, možakar ima razčiščene pojme.
govoril je (med drugim) tudi o tebi. Ja, tebi. Psihološka polnoletnost je stvar, ki je v svojem življenju nisi še dosegla. Skoraj nihce je ne doseže pri 18h, bekateri jo pri 30h, po mojem pa 30% ljudi nikoli. Ne bodi teh 30%. Ja tezko je, sploh pri teh letih. Ampak se gotovo da. Gotovo bi bilo lazje, ce bi zivela drugje, a s trdno voljo se po mojem mnenju da to doseci tudi pod isto streho.
Sedaj pa to zahteva resen premislek. Katere so stvari, ki bi jih rada pocela (tudi v preteklosti), pa jih nisi, ker se mama ne bi strijala (se ne spodobi, je neumno, skoda denarja za to, …)? Katere reci pocnes, pa jih pocnes zato, da je mir pri hisi (sedaj so ti ze pod kozo zlezle, bos morala globoko kopati)? Katere reci, navade so tvoje, ktere od mame?
Ja in tudi za fajn prijatelja ni se prepozno-ampak vedi, da ce si/bos taka kot tvoja mati, te noven ne bo hotel. Mati se pa tudi z njim ne bo strinjala, saj bo on njej hčer “ukradel”.
Srecno!
P.S.: se opravicujem, bi Vas moral celo sporocilo vikati. Navaezadnje sem 20 let mlajsi…
Sam sem odšel pri devetnajstih letih. Mama ni mogla speljati niti enega pogovora z očetom, kaj šele da bi meni svetovala… Odcepi se in živi po svoje. Imaš še zadnjo možnost. Mame te bodo priklenile nase in vsako leto več zahtevale… To kar njim manjka boš ti prinesla notri… Ti boš pa postala posušena roža.
Obsedenost s starsi, 18.10.2021 ob 08:35
Tudi jaz sem bila do svojih poznih srednjih let obsedena s starši. Sicer sem imela resne zveze, dolgoletne in uspešne (dosti smo ustvarjali in bili odmevni), vendar sem se vedno znova vračala domov. Ko sem nazadnje prišla iz tujine, po nekaj letih, je bilo to zato, ker me je oče tako prosil. Da naj preživim njegova in mamina zadnja leta z njima, saj da se mi bo vendarle zelo obrestovalo. In se res je – zapustila sta mi premoženje, od katerega lahko z nekaj malega pameti in dela živim dostojno.
Ja, zavedam se, da sem bila celo življenje preveč povezana s starši, kar je bilo v največji meri njuno maslo, plod njune manipulacije v velikem razponu, vendar sem zdaj preskrbljena, kot malokdo in se lahko končno posvetim izključno svojim interesom.
Upam, da tudi tebe čaka kakšna boniteta po mamini smrti, sicer jo boš sovražila po njeni smrti. Če mi moja dva ne bi pustila tako močne odškodnine (premoženje) za njuno večno manipulacijo mene, bi preklinjali samo sebe, da sem jima nasedala.
Žalostno kako malo vam pomenijo lastni starši, da ste se vrnili k njim samo zaradi preračunljivosti in dedovanja…..sram vas je lahko.
Zadnji vlak, 18.10.2021 ob 09:54
Nisi edina, ki jo je lastna mati kot pijavka zasužnjila. Za začetek preberi knjigo Strupeni starši in še kakšno na to temo. Tudi zato, da si ne boš očitala, če boš našla moč in končno začela rezati vezi ter vsaj približno Živeti svoje in ne strupenjačino življenje. Tudi psihoterapija bi ti zelo koristila. Veliko škode ti je naredila, ki se je žal zavedaš šele zdaj. Pojdi na potovanje, začni hodit na izlete, najdi si hobi, prijatelje, partnerja. Naj se ti ne smili, če te bo manipulatorsko izsiljevala. Takšni starši otrokom dobesedno porežejo krila. Leteti ne moreš več, lahko pa hodiš. In prideš še daleč, ni še prepozno, čeprav je pozno. Marsikaj lepega lahko še doživiš. Naj se ti strupenjača ne smili, tudi ti se nisi njej, ko se je ovila okoli tebe, te stiskala in pila kri.
O materialni plati pa tudi razmisli. Če si na minimalcu in ne moreš odplačevati doma, se komot vsedejo na nepremičnino. Lastnica je verjetno mati, ti pa si kot ubogljiv punčka vlagala v njeno nepremičnino. Ona je zvito poskrbela za svojo rit, poskrbi še ti za svojo.
Ja. Mama je poskrbela za svojo rit. Si je naredila otroka, da bo lepo poskrbel zanjo. Bos ti hcerkica imela taksno moznost, kdo bo poskbel zate?