Mi smo v petek 1. septembra pričeli uvajat 17 mesečno deklico v jasli. Bili sva skupaj od osmih do pol dvanajstih in potem odšli domov. Enako pa v pon, tor, in danes. Zdej mi pa že prekipeva, ker sploh še ni bila nič sama v vrtcu in bo po moje mislila, da bom skozi z njo. Sem že večkrat vprašala vzgojiteljico, da bi šla malo ven, pa mi je vedno rekla da še ne, al pa da danes je pa ona mamica šla in bi bilo preveč naenkrat….
Mene pa jezi, saj od treh mamic, ki smo prišle še edino jaz nisem šla ven (pa ni moja neka velika cmera, ampak čist enaka drugim).
Ne vem, zdej me je začelo pa pi… Jaz sem idiot, ker bi rada delala vse kao po pravilih onidve pa nič ne vprašata ampak samo rečeta da greta in adijo (pa se pol otroka tulita cel dopoldan). Mam tak občutek, da me izkoriščata, ampak kaj pa bo v ponedeljek ko bo mogla bit sama od začetka do konca??

Sem se mal razpisala, ker se je v meni nabiralo cel dopoldan in bi me drugače razneslo. Sem se odločila, da jo jutri pripeljem, počakam 15 minut in grem pa če jim je prav ali pa ne.

Kašne so kaj vaše izkušnje, kako in koliko časa ste vi uvajali?

Sicer je nekaj let od tega,vendar…
1.dan 15 minut skupaj.
2.dan oddala in je bil pol ure sam (jokal ,ko dež)
3.dan oddala za 2 uri (pojokcal za minuto)
4.dan oddala in šla v službo za 8 ur.
5.dan bolniška tamali zakuhal,angina 14 dni bolniške:((

Ponavadi je takole z uvajanjem:
1. dan si z otrokom
2. dan greš ven za pol ure
3. dan greš ven za tri ure in skupaj jesta kosilo
4. pustiš otroka samega do kosila
5. ga pustiš samega tudi spat, potem se uvajanje konča. Enkrat je treba odrezat.

Jaz sem dva uvajala na tak način in je bilo čisto vredu. Potem sta samo zjutraj malo jokala po 3 tednih pa tudi to ne več.

Prvega otroka 14 dni, drugo pa 1 teden. Pri drugi sem šla ža prvi dan za 15 minut ven, drugi dan za pol ure…..peti dan sva bili skupaj le bna zajtrku in potem sem se vrnila pri kosilu…Po 14 dneh je že prvič spala tam, stara je bila pa 15 mesecev. Uvajanje je bilo pa maja, tako da je bila v tistem trenutku edina novinka in nam je bilo zato malo lažje.
Naredi tako kot se zdi tebi prav, ti najbolje poznaš svojega malčka.

“onidve pa nič ne vprašata ampak samo rečeta da greta in adijo (pa se pol otroka tulita cel dopoldan)”

Si tudi ti želiš tega?

Maansa: sem na istem kot ti. Jaz tudi uvajam 2.5 letnega otroka in vzgojiteljici ne kažeta nobenega interesa, da bi se ukvarjali z našimi otroci. Poskrbita, da mame dobimo kavo, malo hodita naokoli, se pogovarjata med sabo, še najmanj pa se poskušata spoprijateljiti z otroci. Tudi jaz še nisem šla niti na stranišče v vrtcu sama, kaj šele ven za minutko…

Ne me narobe razumeti, se strinjam, da je to občutljivo obdobje za vsakega novinca v vrtcu, ampak menim, da je uvajanje stvar sodelovanja vseh treh: torej otroka, starša in vzgojiteljice.

Seveda nekatere mame otroka že tretji dan pustijo samega in v večini primerov vsi ti otroci to dobro prenesejo oziroma se ostale prisotne mame ukvarjamo s tistimi, ki ostanejo brez staršev. Jaz tako guncam dve na gugalnicah, dve vodim na stranišče…vzgojiteljici pa to mirno gledata…

In moj dopust kopni, negotovost pa narašča, saj otroka vsak dan težje spravim v vrtec.

Ne normalno, da si tega ne želim, ampak onidve bosta v ponedeljek že brez skrbi pustili otroka, moja pa bo znorela, ker me kar naenkrat ne bo več zraven.

Ne vem tako se mi zdi, kot bi mogla čakat v vrsti da bomo uvajali še mojega otroka al kaj?

Aja pa v ponedeljek je treba v službo hočem ali ne!!

Toćno tako kot si napisala kkeellyy, tudi jaz potem tolažim male črveke in pomagam obleči in ven spravit, pa potem spet notri… moja mala pa kr nič. Ravno zato sem se odločila, da jutri grem ven za pol ure, pa če se svet postavi na glavo!

LP, Maansa

Jaz sem mela enake težave z uvajanjem. Začeli sva v ponedeljek, prvič sem šla ven v petek za 20 minut ko so šli v telovadnico. Naslednji teden sva bili doma ker je fasala vročino in virozo. Tretji teden sva pa začeli tko da sem v ponedeljek manjkala 1 uro, v torek sem bla z njo pol ure in prišla ponjo po kosilu, od srede dalje pa so me poklicale naj pridem ponjo ko se je zbudila.

rezultat:
od dneva ko je stopila v vrtec je jokala 0minut!!
odkar govori (13m) je vsako soboto in nedeljo na smrt jezna ker vrtec ne dela. Vsaj enkrat na mesec ne verjame in moramo it ven na sprehod pogledat da vrtec res ne dela.

Skratka – pri nas bi bilo jemanje rezervacije v vrtcu najhujša kazen, ki lahko doleti mojo malo lumpo.

Pa še to – ko je štartala v vrtec ni bila stara niti 11 mesecev.

Uvajam dvojčici stari 21 mesecev, in sicer:
– v petek prvi dan smo skupaj pojedli zajtrk in se igrali do pol enajstih in šli skupaj domov,
– v ponedeljek smo pojedli zajtrk in sem ju pustila pol ure, ko sem se vrnila sta se lepo igrali,
– v torek smo skupaj pojedli zajtrk in sem ju pustila do kosila, nato smo skupaj pojedli kosilo in smo šle domov,
– danes sem ju zjutraj oddala in šla domov, pa je vzgojiteljica klicala, naj ju pridem malo kasneje iskat, ker sta obe trdno zaspali.

Tudi jaz grem v ponedeljek v službo.

LP Marta

No, ravno zaradi tega o čemer pišeš ti, sem jaz tudi v našem vrtcu povedala, da bom malo uvajala, tako kot smo jo uvajali v vrtec pri 18 mesecih v Avstriji.
Tam starši z otrokom v vrtcu niso prisotni. Glaven namen uvajanja je, da otrok vrtec že od vsega začetka dojema kot kraj kjer starši niso prisotni, se pa vedno vrnejo ponj.
Vse skupaj pa je izgledalo takole:

Prvič se pride v vrtec na obisk. Takrat jim vse razkažejo, kje se spi, je, igra … Tako, starš in otrok ostaneta skupaj v vrtcu del dopoldneva in le opazujeta (prideta po zajtrku in pred kosilom odideta). Otrok se po želji vključi v igro, ali pa tudi ne.
Potem je ponavadi par dni premora in v ponedeljek, ko se začne z vrtcem zares, otrok tam ostane točno 10 minut. Pride se po zajtrku, starš odpelje otroka v igralnico, jo takoj zapusti in pusti otroka samega. Čez 10, morda 15 minut prideš ponj in greš domov, ne glede na to, ali otrok ta čas tuli, ali ne. Čas se potem postopoma podaljšuje, vsak dan kakšnih 15 do 30 minut dlje. Tako, da je nekje ob koncu prvega tedna otrok v vrtcu celo dopoldne, vendar načeloma še ne je obrokov. Potem drugi teden začne z zajtrkom in potem počasi še s kosilom in spanjem. Uvajanje traja vsaj 14 dni, pri tistih z večjimi težavami tudi tri tedne.

No, ko smo se preselili nazaj v SLO, sem na enak način uvedla hčerko v naš vrtec. Tukaj, sva bili že v enem tednu not.

Maansa, ti nujno povej tole vzgojiteljicam, kar si napisala tule. Vzgojiteljice morajo upoštevati tudi tvoje ideje, želje in predloge. Idealno bi bilo itak, če bi si ob začetku uvajanja povedali kaj pričakuješ ti in kako si uvajanje predstavljata oni in potem poiščete skupno pot. Če niste oboji zadovoljni že na začetku, je to bolj en danerečem kaj.
Mi smo si za uvajanje v prvi vrtec rezervirali 14 dni, o poteku smo se dogovorili z vzgojiteljicama:
1. dan: 2 uri skupaj in potem oba domov
2. dan: skupaj do kosila, pojedla kosilo, oba domov.
3. dan: do zajtrka skupaj, potem sam pol ure, potem skupaj do kosila, nato domov
4. dan: po zajtrku ga pustila samega do kosila, skupaj kosilo, nato oba domov
5 dan: zboli 🙁

V vrtec je šel v torek, smo nadaljevali kot četrti dan
Sre: je že spal, prišla iskat takoj po spanju
Čet: enako
pet: enako

Potem je zbolel za 4 dni, se pozdravil, prišel nazaj za 1 teden in potem mega zbolel za 14 dni. Potem je bilo pa grozno. 1 teden strašnega joka zjutraj in popoldne, ko sem ga prišla iskat. Jokal pa je baje zjutraj 5 minut po oddaji in potem nič več. Po enem tednu je jok zjutraj prenehal. Da pa je vrtec nehal biti zoprnija je pa moral miniti kak mesec in potem je v vrtcu užival.
Potem smo se preselili in smo ga prepisali v drug vrtec, ki ga je pričel obiskovati v petek. V petek sva bila skupaj 3 ure, potem sva šla domov, v ponedeljek sta šla z očkom skupaj, ga je pustil po zajtrku samega in prišel iskat po kosilu- popolnoma brez joka, v torek je bil sam ves dan- kot bi bil od nekdaj v tem vrtcu.

Upam da si se prebila čez te moje litanije in da ti bodo kaj v pomoč. V glavnem, povej vzgojiteljicam svoje pomisleke.

Nismo sploh imeli uvajanja.Že prvič sem ga pustila in šla iskat po kosilu.Jokal je samo pol minutke,zato,ker je sedaj v fazi,ko ne sme nikogar videti da gre ven,potem je bilo vse kul 🙂

Uvajamo dva otroka; v jasli 15 mesečnika in 3.5 letnico.

1. Z obema sem še pred 1. septembrom šla na obisk v vrtec za cca. 1 uro, enkrat zunaj na igrala in enkrat v igralnico.

2. ob prvem obisku 15 mesečnika sem bila z njim tam od cca. 8.00 do 12.00 ure oz. do kosila, potem sva šla skupaj domov, drugič je šel zraven ati, ravno tako od 8.00 do 12.00 ure, s tem da je šel enkrat ven za 1 uro in enkrat za pol ure. Tretji dan sem ga peljala ob 8.00, ga pustila tam, ter prišla iskat po kosilu – ob 12.00, no in danes sem ga peljala ob 8.00 in ga grem iskat po počitku (so rekli naj bom tam ob 14.00, da ga poberem, takoj ko se zbudi), jutri naj bi po počitku tam še pomalical, s prihodnjim tednom pa tako, kot bo ponavadi (od cca. 8.00 do 16.00 ure)

3. hčerko sem peljala prvi dan tja in jo pustila, ter prišla iskat po kosilu oz. pred počitkom, za drugi dan sem ji dala na izbiro da se sama odloči kdaj jo pridem iskat (je želela pred počitkom), danes pa je tam na počitku (ker sem rekla, da smo vsi odsotni oz. v službi in je ne morem it iskat). Bomo videli kako bo.

Kar se vzgojiteljic tiče – sem čisto zadovoljna, so prijazne, nežne do otrok, vzpostavljajo sicer avtoriteto – sploh pri tavelikih, saj brez tega ne gre. Obema so všeč, malce joka sicer je (sploh pri tamalem), ampak je bil tudi, ko sta se čuvala pri babi.

Lp. in srečno

Vsekakor otroka v vrtec uvajamo mame … vzgojiteljice so nam tam samo in izključno v pomoč. Jaz moram sicer priznati, da smo lani ob uvajanju dobili resnično krasne vzgojiteljice … vendar otroci so ravno tako jokali … :))) Ampak … ni kaj … tako je. Jaz sem se nekako orientirala na sina. Ko sem videla, da se je zaigral in da me ni imel stalno na očeh, sem se mu malo skrila. Seveda … ko je videl, da me ni, je začel jokat in sem se mu takoj nazaj pokazala (to prvi dan). Potem sem se mu tako še enkrat in po dveh urah smo šli domov (prvi dan je krasno prestal). Drugi dan sem se umaknila iz igralnice ven. Ko je začel jokat, ga je vzgojiteljica prijela in ga poskušala potolažit, da mama pride. Nekaj minut sem ga tako pustila in potem sem prišla spet not. Še parkrat tako … pa če se ne motim smo tudi kosilo tam pojedli in spat domov (zaspal v vozičku na poti domov). Pol se ne spomnem več točno ali je bilo tretji ali četrti dan, ko sem ga pa že pustila samega. Na začetku sem bila tam … ene pol urce … in potem sem šla. Seveda je bil jok in stok … ampak da se je kmalu potolažil in celo zaspal. Sicer v svojem vozičku (kot še cel teden ali dva potem) … ampak je šlo.

Po dveh mesecih je začel jokat, ko sem ga prišla iskat v vrtec, ker ni hotel domov. :))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))

Problem je v tem, kako to vzgojiteljicam na prijazen in neškodljiv način razložiti??? Sem ji že včeraj lepo povedala, da naš otrok rabi pozoronst ob prihodu, pa se sploh ne zmenijo zanj, ko vstopiva, niti ga ne skušata ogovoriti v času, ko sva tam. Še mene nič ne vprašata glede njegovih navad…to me jezi. Da bi vsaj pokazali malo interesa, da prevzameta svojo vlogo v tem procesu uvajanja. Pa se ves časo obnašata, kot da komaj čakata, da gremo domov…

Zakaj se pa ukvarjaš z drugimi otroci? A ne uvajaš tvojega otroka v vrtec?

Pri nas smo začeli že prejšnji ponedeljek.
Najprej smo bile mamice z malimi za dve uri v vrtcu, tako smo skupaj spoznali vse prostore, igralnico, wc in na koncu še igrišče. Potem smo bili spet v vrtcu za dve urice, s tem da smo poskusile pustit otročke same za pol urice, nekaterim je to dobro uspelo, nekateri malčki pa so začeli kmalu pogrešat mamice.
Tretjič pa smo jih pustili do kosila, nekaj mamic je bilo še zraven. Ta teden je moj mali že cel dan v vrtcu – no danes je drugi dan, ker je čez vikend močno kašlal in mu je teklo iz nosa in smo ga imeli v ponedeljek doma.
Z vzgojiteljicami smo se vse kar veliko pogovarjale, zanimale so jih navade otrok, kaj imajo radi itd…
Mislim da enkrat bo treba otroka tam pustit, s tem da si ves čas z njo ji bo še bolj hudo ko te naslednji teden ne bo. Jutri jo obvezno pusti samo vsaj za pol urice, najbolje da se zmeniš da čakaš v garderobi in če bo prehudo naj te pokličejo.
Naslednji dan pa jo pusti do kosila, vzgojiteljice morajo imeti tudi čas da se same spoznajo tvojim otrokom.
Doma se pogovarjajta z otrokom o vrtcu, o vzgojiteljicah in o prijateljčkih.

lp

Ma ja saj to mene tudi moti. Namesto, da bi se potrudile vzpostavit kakšen stik z otrokom, da jim bo lažje ko mamic ne bo zraven, pa mojo pupo kar ignorirajo. Sama se pridno igra in vzgojiteljici se ukvarjata samo s tamalimi (dva v skupini skoraj 8 ur nosita po rokah). Razumem da manjši še rabijo več pozornosti, ampak moja mala več kot dobro jutro od njiju ne dobi.

Potem pa kako naj jo pustim samo z ljudmi ki jih ne pozna in jim ne zaupa. Na primer, ko jo imta pa moja ali fantova starša pa nobenega problema. Šepred mesecem sem vam tožarila, da sem me sploh ne razveseli ko pridem, sedaj pa to!

Spet sem se razpisala, ampak me danes malo živci dajejo pa namesto persena raje pišem…

Pa še to, druge otročke pa pocartam, ker imam srce!!!!

LP

Pogled še iz druge strani- uvaja se sedem otrok starih od 11 mesecev do leta in pol:

eno letnik: prvi dan se je držal mame za krilo in je ni izpustil niti za sekundo, drug dan se mu je mama skrivala po igralnici čim se je malo oddaljil od nje, ter se mu pokazala takoj, ko je začel nabirati solze, po dveh urah takih skrivalnic pa je v dogovoru z nama zapustila igralnico in bila v garderobi- prišel je čas kosila in fant je pokazal, da bi rad jedel. Brez problema se je pustil hranit, nato pa ga je mama odpeljala domov. Danes- tretji dan je bil sam že dve uri, pred kosilom pa tako utrujen, da ni nič pojedel. Poskusili smo tudi že s spanjem- spal uro in pol- tej mami sem prvi dan rekla, da glede na odzive otroka zna uvajanje kar trajat, saj je ni izpustil niti za trenutek(pa nas je vse presenetil)

punčka-eno leto: prvi dan z mamo in očetom- aktivno je raziskovala igralnico dovolila je, da sva se ji tudi midve približale in se z njo igrale, drugi dan sta bila oba starša z njo pol ure, najprej se je od nje poslovila mama, nato pa še oče. Po nekaj minutah je ugotovila, da je ostala “sama” a sva jo uspeli zamotiti s knjigo, čez nekaj časa je zopet zajokala in se prav tako hitro umirila- tako smo prvi dan prebrodili s krajšimi obdobji joka, ki so bili proti 12. uri redkejši. Danes jo je pripeljala mama, ki se je po 10.min poslovila in zopet se je ponovil prejšnji dan, le da se je do kosila popolnoma umirila- jedla ni nič, dobila pa vročino

fantek- 20 mesecev: prvi dan korajžno raziskoval sobo, drugi dan po pol ure ostal “sam” in to šele čez slabo uro ugotovil- neutolažljivo jokal približno 15- 20 minut, ni se zamotil z ničemer in samo zahteval mamo, katero smo tudi poklicali. Danes prišel skozi vrata, rekel mami adijo in čez nekaj minut začel jokat in jo zahtevat, ker se ga je dalo tudi zamotit mu nisem takoj ugodila, ter sem s klicem odlašala. Zdržal dve uri in pol z vmesnimi jokajočimi momenti, ko je odšel domov

punčka-14 mesecev: prvi dan sem jo srečala že v garderobi, ko je mama odpravljala starejšega v skupino. Ponudila sem ji roko in je odšla z menoj v sobo- mama je prišla čez nekaj minut za nama- skupaj sta bili v skupini eno uro. Drugi dan so se starši poslovili po približno pol ure- ni imela nobene krize dokler ni na vratih zagledala babico, ki jo je potem tudi odpeljala. Danes je šla v sobo s težavo- jok že v garderobi. Oba starša sta bila nato v sobi z njo nekaj minut, dokler je nismo zamotile s kockami, nato sta odšla- po dobri uri je začela jokati, vendar nam jo je uspelo hitro potolažit. Ker je postajala tudi utrujena, so se momenti joka stopnjevali, zato je v sobo prišel oče, ki jo je umiril. V njegovem naročju se je tudi malo odpočila ( k meni v naročje si ni želela), nato pa je nadaljevala z igro in oče se je zopet umaknil v garderobo. Brez joka smo dočakali kosilo, ki ga je tudi pojedla, nato pa sva jo uspavali in je spala eno uro

punčka-11 mesecev: prvi dan z mamo pol ure- zaradi utrujenosti sta se poslovili, danes skupaj z mamo dve uri in pol, ker je bila situacija v skupini na momente zelo jokajoča in nama je mama pomagala tudi pri drugih otrocih zato še ni zapustila igralnice, je bila pa punca v času kosila, ko sta se želeli posloviti tako lačna (glasen amam), da sta ostali tudi na kosilu

Zelo sem hvaležna vsem mamam, ki se v času, ko so v oddelku posvetijo tudi drugim otrokom, ker meni enostavno zmanjka rok in načinov, kako otroke motivirat in zamotit, ko jih jemeljem od staršev.

Tudi mi si želimo, da nas otroci čimprej spoznajo, ter vzamejo za “svoje” in brez stresa (čimmanj) vstopijo v novo okolje, v katerem bodo preživeli večino dneva, saj je tudi delo potem drugačno- precej lažje, kot je sedaj, ko pretežen del dneva prejokajo(mo).
Želim samo povedat, da si tudi mi na drugi strani želimo veliko srečnih obrazov vaših otrok, ki jih bomo skupaj dočakali po teh obdobjih joka in nezadovoljstva.Moj moto: za dežjem vedno posije sonce.

Veliko potrpljenja želim vsem novopečenim vrtičkarjem

Veš Še ena mama, ko bi midve dobili takšen odnos od vzgojiteljic bi bile tudi midve zadovoljni. Ampak se nobena ni niti približala moji deklici, kaj šele se trudila da bi jo zamotila ko sem šla na vc (je jokala). Mene je motilo samo to, da nobena sploh ni pokazala nobenega interesa, da bi jaz šla malo ven, vsakič ko sem to omenla, so dejale, da sedaj pa ne. Pa misim, da so štirje dnevi od osmih do pol dvanajstih več kot dovolj, da sem bila skozi zraven nje.

Pa bomo jutri videli kaj bosta rekli ko jima bom povedala kaj me muči. Vam sporočim njun odziv. Vsem pa nalepša hvala, da ste si vzele čas in mi odgovorile!

LP in lahko noč
Maansa

Draga mamoca!

Me preseneča, da vam niso nič rekle. Kljub temu, da so šli drugi ven in če ste vi čutili da morate it, bi šli in povedali, za kosilo se vrnem, bom v bližini in dosegljiva na mobilni telefon.

Ali ste se poskušali v igralnici skriti, da bi videli otrokovo reakcijo? Poskusite in se glede na to reakcijo sami odločite. Pa še nekaj vam svetujem in povem. Tudi če bo otrok jokal, idite iz sobe za 15 min ven, idite tako ven, da vas ne vidi in potem občasno pokukajte, če imate možnost, da vidite kako je z njim in minute podaljšujte.
Otrok bo jokal in ko boste zjutraj odhajali v službo, se ne predolgo poslavljati, ne jokati v njegovi prisotnosti in dajte otroku vedeti- naj občuti, da zaupate njegovim vzgojiteljicami.

Upam, da vam bo uspelo. Boste videli čez par mesecev kako bo.

Lep pozdrav in čimveč uspehov vam želim.