V jok …. pa domov ….
Prijatelji moji dragi,
pozdraviti oz. pocmočkati vas moram
čeprav me mislijo tukaj, zdaj in ta hip
zadušiti. Doma je vse narobe (s PC-jem
mislim, drugače še nekako ribljemo in
vlečemo na vse štiri pluge hkrati …….
tukaj pa je kaos. Če ne grem v šolo, sem
tukaj tričetrt dneva in se domov privlečem
kot nekdo, ki je pravkar šel skozi prfo fazo
najtežje rehabilitacije. Ker se stanje še naslednjih
nekaj dni ne bo izboljšalo, predvidevam in se vam
vnaprej oproščam, ker približno teden dni ne bom
z vami. Morda mi v tem tednu uspe domov zvleči
kakšno računalniško gobezdalo, če pa ne, bom pa
vse skupaj treščila zkozi okno. Tako, jebemti!
Druače pa, lepo se imejte. Mislite name, če se bo
kaj pametnega dogajalo, opozorite me na kakšen
prijeten post, pa malicala ne bom, bom imela od tega
dvojno korist – duševno hrano in ožji pas, tanjša stegna,
morda tudi še kaj ……..
MUUUUUUUUCCCCCCIIIIIIICCCCCCCCAAAAAA, tebi pa enega spešl cmoka. No, to ti je život, jebena stvarčica, koju ni ubit ne možeš – imaš, moraš terati naprijed ….al’ ipak niš’ nemaš!
Čauči vsi, še bi, oja, še bi z vami debatirala, pisala, jokala, se smejala, pa ne morem, sem zato prav res in zelo žalostna…. odtod tudi naslov teme, v jok in domov …………
