Post dneva!
Starši, ki otrokom želite dobro, preberite še enkrat. Počasi.

Post dneva!
Starši, ki otrokom želite dobro, preberite še enkrat. Počasi.[/quote]

A zdaj so pa starši vsega krivi?Mogoče si bila tudi sama preveč pasivna in neaktivna,pa te ni zani

malo?

Vsakega pač ne zanima v tistem obdobju kuharija.Se pa naučiš malo kasneje,spotoma.

Ni krize.

Post dneva!
Starši, ki otrokom želite dobro, preberite še enkrat. Počasi.[/quote]

A zdaj so pa starši vsega krivi?Mogoče si bila tudi sama preveč pasivna in neaktivna,pa te ni zanimalo?

Vsakega pač ne zanima v tistem obdobju kuharija.Se pa naučiš malo kasneje,spotoma.

Ni krize.[/quote]

Glede na to,da je avtor omenil,da je bila šola življenja težka, predvidevam, da s samostojnostjo ni mislil kuharije, ampak precej širši pojem.

Post dneva!
Starši, ki otrokom želite dobro, preberite še enkrat. Počasi.[/quote]

Prebrala in se zelo zabavam. Moram ob prvi priliki povedati mami, da je kriva za vse moje življenjske probleme, ker me med počitnicami ni gnala kuhat.

Ko sem šla na svoje, sem znala skuhati nekaj preprostih stvari. Potem sem pa malo eksperimentirala, malo vprašala v službi, malo pri mami, malo pri tašči… si zapisovala v zvezek, ki ga še danes hranim in se včasih nasmejim, kakšne osnovne napotke sem si zapisala.

Otroci so odrasli in do tega trenutka nisem imela nobenih travm, ker mi ni bilo treba kuhati med počitnicami, še manj pa zato, ker sem se učila kuhati skozi čas in se še danes učim. Pred 35 leti nihče ni govoril o pizzah, tortiljah in sušijih in bi mi tudi počitniško kuhanje eno figo pomagalo.

Aja. Sem pa redno hodila po nakupe, pomivala posodo in vsake počitnice 1 mesec delala v proizvodnji.

Post dneva!
Starši, ki otrokom želite dobro, preberite še enkrat. Počasi.[/quote]

Prebrala in se zelo zabavam. Moram ob prvi priliki povedati mami, da je kriva za vse moje življenjske probleme, ker me med počitnicami ni gnala kuhat.

Ko sem šla na svoje, sem znala skuhati nekaj preprostih stvari. Potem sem pa malo eksperimentirala, malo vprašala v službi, malo pri mami, malo pri tašči… si zapisovala v zvezek, ki ga še danes hranim in se včasih nasmejim, kakšne osnovne napotke sem si zapisala.

Otroci so odrasli in do tega trenutka nisem imela nobenih travm, ker mi ni bilo treba kuhati med počitnicami, še manj pa zato, ker sem se učila kuhati skozi čas in se še danes učim. Pred 35 leti nihče ni govoril o pizzah, tortiljah in sušijih in bi mi tudi počitniško kuhanje eno figo pomagalo.

Aja. Sem pa redno hodila po nakupe, pomivala posodo in vsake počitnice 1 mesec delala v proizvodnji.[/quote]

Bravo!Zelo dobro napisano in se strinjam.

hja
mi imamo 9-letnika. Pa ga mislim letos začeti učiti osnov kuhanja.
Kaj pa že mora znati, da ne bo ostal samo pri ocvrtih jajcih do 30 leta.

i
Imam 16-letnico, ampak tole je pa tu mač. Vračat vam mora, kar ste vložili vanjo? Pa račune tud shranjujete, da jih ji boste predložili v plačilobob polnoletnosti?

Svasta ej, da nekatere tako razburi ena boga juha iz vrecke. Kot da je to sovraznik stevilka 1, ki pocasi unicuje svet. A res vse vsak faking dan cepite za stedilnikom in kuhate domace goveje zupce??? Ali jo nakuhate 15 litrov in jo potem zrznete (ful “bols” ko pa iz vrecke ja)?? Jaz priznam nisem v svoji 24 letni karieri skuhala “original” juhe in jo tudi ne bom. Ker je nagravzna. So me povabile ze taksne “popolne” mone na kosilo ja, in je mast plavala na debelo v tej vasi super duper zdravi juhi. Je tako smrdelo, da mi je gor metalo in jo nisem mogla pojest. Pa drugace sama pojem 1l juhe. Ampak kaj tako nagravznega pa se ne. In ja nase kosilo je gotovo v najvec 45 minut. Mi ne pride na pamet kampirat za stedilnikom 2 ure vsak bozji dan. In ce ste zaradi jebene juhe bolj zdrave od mene, potem se hitro javite kaksnemu znanstveniku, da ste odkrile zdravilo proti vsem boleznim. Najbolj ste pa tako tiste specialne, ki vpijete in tulite kako vse domace kupujete a pritraga domov vsak dan 1 tavlko Lidl vrecko najvecjega pofla. In potem itak same sebe prepricujejo kako je pa tam hrana kakovostna in zdrava. Ja seveda. Ce boste to dovolj pogosto ponovile, si boste mogoce nekoc celo vrjele.

Samo dodajam, da so vse te perfektne Mone z domačo govejo župco odrastle na juhi iz vrečke in kocke! Od prve do zadnje vse!

Eh no … kaki komentarji.
Jaz v mladosti nisem imela niti najmanjšega interesa kuhati (sem pa počela marsikaj drugega v hiši, okrog nje, na vrtu in njivi). Mama je sicer imela idejo, da me nauči, ampak priznam, da sem bila popolnoma anti.
Ko sem se poročila, sem pričela kuhati – predvsem pomoč iz knjig. Potem, ko sem že kar obvladala, sem pričela za dodatne nasvete spraševati mamo. Ko sem pa bila doma na porodniški, pa je moje kuhanje eksplodiralo – v pozitivo. V tistem letu sem se naučila popolnoma vsega in od takrat dalje kuham in pečem res z veseljem in tako je že 20 let. Vsi trije (mož, hči, jaz) radi jemo zelo dobro – velikorkrat se celo zgodi, da raje skuhamo sami, kot pa da gremo kam ven …
Tudi hči kuha rada, ampak je nisem, tako kot me ni moja mama, nikoli silila. Seveda sem jo prosila, da med počitnicami kaj naredi, ni pa to bila njena prioriteta med počitnicami. Ko je doma, pa obočajno skuha – ni pa to niti danes njena obveza.
Lp,m.

meni ni bilo treba kuhat
ko sem se z družino odselila k možu v hišo, nisem znala NIČ, učila me je tašča

moja hčerka zna kuhat, ker sem jo naučila in se še učimo, lanske počitnice je kuhala, ker prek študenta ni dobila dela, plačala sva ji za njen trud, popoldneve je bila frei, je šla ven, na bazen….

sama je zelo vesela, da zna kuhat, njene prijateljice ne znajo in jim kuha, ko imajo vikend pri kateri od njih

imam 16 in 18- letnici. že nekaj let je poleti tako, da jesta tisto, kar skuhata. med šolo ne kuhata dosti, ker sta v dijaškem domu, prej v OŠ sta se pa kar nekaj stvari naučili skuhat. od njiju pričakujem, da je stanovanje pospravljeno, da si skuhata, da pravočasno javita ko/če kakšne hrane zmanjka (mleko, kruh, jajca, ipd) da ne hodim dvakrat na dan v trgovino. če se mi zahoče skupnega kosila ju prej pokličem kdaj bom doma in skuhata koslio za vse, če mi ni ga pač nimamo. pri teh letih pričakujem predvsem, da znata poskrbet zase.

Predlagam, da naslednjič, ko te bo fehala za dnar za cote in kino, se tudi ti upreš in zakleneš v sobo… 😉

Jaz bi pa ponorela, če bi nekdo pričakoval, da bom kuhala, samo zato, ker sem doma (ker imam dopust) – med dopustom imam itak tako nabasan urnik, da štartam od doma zjutraj že prej kot med delovnim vsakdanom 😉

Ja itak mama pa lahko. Pride iz službe in vi gospodarji pričakujete, da bo mama še skuhala. Vi pa doma po cele dneve pa vam ne pride v vaše možgane kaj je prav. Samo da je luštno.

Ni narobe to, da kuha mama in ni narobe to, da kuhajo najstniki, ko so na počitnicah.

Zelo narobe pa je naš odnos do dela, kdo bo naredil manj in kaj bomo naredili, da nam tisti drugi, za katerega smo kaj naredili, poplačal!
Enak odnos imamo z možem in enak odnos z otroki! Vse je na sistem daj-dam, ti pol, jaz pol, ne bom, ker ti nisi in podobno. Tak odnos je tisto, kar je zelo zelo narobe!

Še bolj narobe pa je to, da si zakompleksan in nevreden ego dvigujemo s temi boji s svojimi najbližjimi in smo po vsaki zmagi polni samih sebe ali pa se vsaj izgovarjamo na kvazi ponos, da nismo poteptani, ampak da smo si izborili svoj prav in pravice!
Bul šit!

Kjer so ljudje normalni, zreli in se spoštujejo, ni težav z najstniki in kosilom, še manj pa s taščami in svakinjami!
In to, da ženske pri 40+, matere najstnikom, niso zrele, je najbolj narobe stvar in veliko hujša od kuhanja kosila in peke torte!

Občasno ja, ne pa vedno. Če se pa nobeni ne da kuhat, pa pogrejeva kaj predhodno pripravljenega iz skrinje ali pa greva ven jest.
Jaz sem morala kuhat petke in svetke od 12. leta naprej za celo familijo in ravno zaradi tega še vedno sovražim kuhanje.

naša gospodična pri 17 živi, kot da je že 10 let poročena. Vedno je s fantom ali pri nas ali pri njemu-sta kot dvoživka. Sedaj med počitnicami je grozno – dopoldne delata, popoldne pa tičita skupaj. Če skuhata, skuhata skupaj, pa skupaj pospravita, pa skupaj smeti ven neseta. Skratka-pri nas je neprestano ali pa je naša pri njih. Ne žurata, imata nekaj prijateljev (kao “družinskih”) in se družijo-igrajo družabne igre in se pogovarjajo, če potujeta je to seveda skupaj, na morje sta šla skupaj… Jaz sem bila čisto drugačna, žurala, imela prijateljice in bila pri teh letih čisto v svojem filmu. Moja hči pa tkole-ne morem verjet, sem sprejela, a mi je to čisto mimo. Se mi zdi, da bi morala sedaj svet spoznavat, imet neko družbo, se zdivjat…

In takole se vzgajajo sončki, iz katerih zrastejo popolnoma nesposobni, leni, neodgovorni odrasli………..[/quote]

Yep, ženska mora znati v prvi vrsti dobro kuhati, da zadovolji nesposobnega, lenega in neodgovornega moža….[/quote]

Aja, ti bi mlada dekleta razvajala, mladega sinčka bi pa kuhat učila?
Al kako si predstavljaš kdo bo razvajal tvojo hčerkico na stara leta, ko ji bodo vnuke pripeljel v varstvo?

Sama nisem kaj preveč rada kuhala. Osnove sem pa recimo poznala.

Meni se je “odprlo” ko so šli moji na morje in sem skuhala po svoji želji za mene in brata.
Sedaj najrajši kuham, ko sta moja starša na morju.

Mama me največkrat vpraša, če bi skuhala to pa to. Ponavadi me zmeraj vpraša za tako stvar, za katero ve, da jo rada in dobro skuham. Brez veze, da me mori z eno stvarjo, ki jo sama ne jem in mi ni dobra.

In tiste, ki trdijo, da naredijo kosilo v eni uri ….me prav zanima kaj jedilnik vsebuje, ker sama težko naredim kaj prej kot v eni uri.
Moja mama vedno začne kuhat približno ob 12.00 da je ob 14.00 kosilo.

A zdaj so pa starši vsega krivi?Mogoče si bila tudi sama preveč pasivna in neaktivna,pa te ni zanimalo?

Vsakega pač ne zanima v tistem obdobju kuharija.Se pa naučiš malo kasneje,spotoma.

Ni krize.[/quote]

Glede na to,da je avtor omenil,da je bila šola življenja težka, predvidevam, da s samostojnostjo ni mislil kuharije, ampak precej širši pojem.[/quote]

Vam pa tud ne nese prav daleč a ne? Seveda so krivi starši, vzgajanje je njihova dolžnost, a naj otrok odloča kaj mu lahko naročijo ali ga naučijo in kaj ne? In ne, ni rečeno, da če otroka ne naučiš kuhati, ne bo samostojen, je pa velika verjetnost da bo tako. Ali mu morda pogledate skoz prste pri kuhanju in mu vse zatlačite v rit, na vseh ostalih področjih pa ste nepreklicno strogi? Dvomim.
Jaz bi hitro rešila, če nočeš kuhat, ne boš jedla. Vsak bi raje ležal na kavču z daljincem v roki in visel na računalniku kot pa kaj delal. Ampak kar je nujno, je nujno. Zaradi tiste pol ure kuhanja vsak drugi dan ne bodo počitnice utrpele neke grozne škode.

Če že ravno želiš otroka pripraviti ne le na preživljanje ampak na zdravo življenje, potem pol ure za kuhanje povečini itak ne bo dovolj :p
Razen če ga učiš pogrevat predpripravljene stvari. Samo potem je škoda časa za umivanje krožnikov, je vseeno, če gre čez cesto na fast food.

V pol ure lahko narediš marsikaj. Zelenjavno mineštro (upam da ne prekuhavaš zelenjave po uro in pol), spečeš zrezke, piščančje fileje, pripraviš bilokakšno omako za testenine,….. Sej ni treba da dela suši, pač kaj vsakodnevnega. Pa saj se ne gre za to kaj in koliko skuha, gre za to, da je prav in nujno, da mularija pomaga doma. Tako kot si ti Yo napisala, da si nonstop kuhala od 12 leta (če se ne motim), s tem se ne strinjam in tega od otroka ne bi zahtevala, ampak če ima počitnice in 24 ur na dan časa, je občasno kuhanje kosila ne bo pokončalo. Pri 17 letih je dovolj stara, da lahko razume, da pač niso vsa dela prijetna ampak morajo biti opravljena. In to dejstvo je tu lekcija za življenje, ne spretnost kuhanja.

Najstnika si kosilo 2 krat do 3 krat na teden pripravita sama, skuhata zelenjavo, testenine, pripravita omako, če pa nas seveda od družinskega kosila čez vikend ostane kakšna zadeva – golaž, mineštra itd, pa to vedno dajemo ali v hladilnik ali zmrzovalnik, pa vedno prav pride. ene dvakrat na teden pa skuham jaz kaj zvečer, da imata onadva za pojest, midva z možem pa potem ko prideva domov tudi.
Pri nas sicer ene dvakrat do trikrat na mesec – čez vikend – kuhata za celo družino – stara sta 13 in 14.

Ja, nimam nič proti občasnemu kuhanju. Meni se zdi pozitivno tako za fante kot dekleta.
Ne, mineštre ne prekuhavam, v bistvu imam, kar se mene tiče, najraje manj predelano ali celo surovo zelenjavo (kar pač je tako užitno). Ampak sem komplikator in pri milijonavžent stvareh, ki jih jaz v lonec stresem, več kot pol ure samo režem in sekljam 🙂