VEGETARIJANSTVO
Zelo se strinajm z Eleno, da bi morali najprej reševati medčloveški svet, pa šele potem živalski. Strinajm se tudi s Kleopatro, da je lakota v nerazvitem svetu politična strategija.
Jaz pa bom pripomnila, da ima vsak od nas svoje potrebe – tudi kar se tiče vnosa hrane v telo. In to različnost je potrebno spoštovati. Nekateri organizmi pač potrebujejo meso, drugi več škrobne hrane in tretji nekaj drugega. Zato se je sploh nesmiselno prerekati okoli tega. Vsak naj prisluhne sebi.
Sama imam dva otroka. Od tega je 1. (12 let – fant) pravzaprav rojen vegetarijanec in pacifist. V vrtcu so mu tlačili v usta hrenavke in meso (dokler nisem zatežila, da naj otrok je tisto kar želi – in to je bilo pred cca 9 leti full čudaško). Še danes praktično ne je mesa – razen dunajca.
Glede na to, da ne je mesa pač poskrbim da ima drugo hrano raznovrstno (čečerika, soja, itd….).
No moja drugorojenka deklica 2 leti pa ima najraje meso in salamo Poli -katere še ni bilo v našem hladilniku, pač pa jo je jedla na obisku pri prijateljih. No v nedeljo smo bili pri prijateljih in od vsega na mizi (sladkarij, slano pecivo, sadje, in seveda salama) je navalila glih samo na salamo.
V ponedeljek zvečer ji naredim večerjo kruh + sir, mandarince, dateljne, jabolko, jogurt. In tama je fullllll znorela in vse zmetala na tla.
In ko jo vprašam: “Kaj boš jedla?” je zavpila ALAMOOOOO. V vrtcu poje vedno po 2 porciji mesa. Je tudi precej agresivna deklica, egocentrična in jo že sedaj kličejo šefica. Fantek pa je bil vedno bolj sočuten (reševal črve), ustanvaljal MODRE križe za pomoč revčkom v Afriki,pacifist, itd…
Torej mislim, da je potreba po določeni hrani v nas samih. In jaz imam doma dva ekstrema.
Jaz sem se odločila, da je še najbolj pametno da vsak prisluhne sam sebi in različnost je pomembno spoštovati in da ne silimo nikogar v nekaj kar si on ne želi, niti naj ne dovolimo da nas silijo (ali naše otroke v vrtcu) s hrano, ki je ne maramo.
In še to. Zdravo prehranjevati se je nemogoče. Jaz se trudim tako, da ne kupujem industrijsko predelane hrane. Salame ni nikoli v našem hladilniku, jemo pa meso – največ 2 x na teden. Vedno pa imamo doma najmanj 3 vrste svežega sadja, in pa vedno dateljne, oreščke, suhe fige,,,,,,
In pa gledam, da ne kupujem hrane obarvane z umetnimi barvili, žveplanih rozin. Pač kolikor se da.
Kleopatra…o tem kdo je kriv in kdo ne ne odločam jaz, niti ti, niti ni bil moj namen kazati s prstom na druge…in res je vsi smo udeleženi v tem krogu….post, ki si ga prebrala je bil skopiran od društva za zaščito živali in nima z mojim razmišljnjem (in z dogodki, ki sem jih videla na svoje oko ) nobene veze….prav imaš tudi, ko govoriš, da se danes ne more človek več prehranjevati zdravo…pesticidi so povsod, prav tako v sadju in zelenjavi, ki gresta skozi moj želodec…z svojim sporočilom nisem želela doseči provokacije niti obsojanja, mogoče samo malce drugačno razmišljanje…da pač človek ne rine vedno samo v eno smer in se kdaj ozre še kam drugam…vegetarijanec ali ne…še vedno je na prvem mestu človek in ljubzen do sočloveka…ker sem jaz vegetarijanec in ti ne še ne pomeni, da ne moreva živeti skupaj….samo razmišljanje imava drugačno…v nasprotnem primeru bi bili lahko samo še rasistki in s tem slabši od vsakega človeka vrednega imena….
…pa lep dan želim vsem skupaj in veliko sonca v srcu:-)))
Se opravičujem, če je morda moj post zvenel bolj grobo, ker to ni bil moj namen. Je pa nekaj trditev v članku res “hudih” in tako zavajanje ljudi mene zelo pogreje. Izpadlo je tako, kot da si ti privrženka takega mišljenja. Očitno sem pa jaz narobe razumela.
In seveda lahko živiva skupaj, vegetarijanki ali ne. :))) Saj pravim, mene vegetarijanci in ostali alternativci pri prehrani nič ne motijo, moti me samo to, da se jih veliko (od tistih, ki jih poznam, seveda) vtika vame in mi gleda v krožnik.
Lep pozdrav pa dober tek ob kakšni sočni solatki! :)))