Veseli december me spravlja v obup in depresijo
Rade volje ga objavim:
Avtorica veš koliko je ljudi, ki imajo partnerja oz družino pa so v srcu odamljeni. Veš koliko je ljudi, ki so bolni, nemočni. In koliko je ljudi, ki dnevno doživljajo psihično in fizično nasilje v družini. Če gledaš iz te prespektive ti je lepo saj si dama gospodar svojega življenja.
Tudi jaz ti predlagam, da si nabaviš muco, ptičA skratka neko žival ki te pričaka doma. Učlani se kot prostovoljka ali pomoč starejšim ali pomoč zavrženim živalim in boš dobila občutek da te nekdo potrebuje in ti je hvaležen za tvoj trud in čas. Ne oziraj se na praznike veliko ljudi med njimi tudi jaz jih ne maramo.
Ni važno ali je december, marec, maj, avgust, oktober…….življenje izstavi račun za zapitek in šele takrat se nekateri zavedajo zgrešenosti svojega svojega življenja, idealov, ciljev…….
Res je, da je december en tak mesec, ko so taki še posebej na udaru, ko bi jim morale svetiti vse opozorilne lučke, da nekaj spremenijo, da bo drug “december” drugačen, pa ne, eni enostavno ne zberejo dovolj poguma, drugi so leni, tretji……..in tako življenje odide skozi prste.
Veliko takih ljudi poznam, z leti se ta njihov način sprevrže v en sam negativizem, takrat jih ne moti več samo december, pač pa vseh 12 mesecev v letu!
Oklepati se vzorcev življenja, ki ne delujejo, je najbolj neumno početje razmišljajočega človeka.
PS
Prejšnji teden je bil pogreb skoraj 50 letne sodelavke, ki ni več videla smisla in ni nikogar imela, z leti so jo zaradi njene vedno negativne nastrojenosti pomalem zapustili vsi, ostal ji je njen pes, ki ji je kljub njenim zagotovilom, da je to vse kar potrebuje, očitno bil premalo!
Naj nadaljujem. Knjiga, kakšen filjm, kakav, prstki (prav tan kjer so bili njegovi). Pa dobra večerja samo zate. Morda bi si našla hobi (magari lončarjenje). Samo ne se smilit sama sebi, ker boš resno zbolela.[/quote]
Ne smilim se sama sebi. Imam hobije, hodim na telovadbo, na sprehode, na razne prireditve. Ampak še vedno je stanovanje prazno. Bedno je biti sam. Bedno je iti sam na sprehod. Bedno je ob nedeljah sam zase kuhat kosilo.[/quote]
…in bolj kot si ponavljaš, kaj vse je bedno, bolj ponotranjaš to bedo, s tem pa vedno globje padaš.
Ni smisla, če ni otrok? Po tej enačbi bi tisti, ki otrok ne morejo imeti (kljub temu, da imajo partnerja oz. partnerko), množično delali samomor.
Kok si ti en težek tip.
Jasno da cmizdiš. Neurejeno spolno življenje. Pes, polno dlak… kdaj si nazadnje preoblekel posteljnino? Si kaj skuhal?
Boš ja, zase :-))! Voziš se z enimi starimi krntijami. Tečen! Star! Že tuki si zoprn! Pa recimo, da si za videt kot Kavaca – klinc te gleda![/quote]
Menim, da si v opisu Thorrra ‘usekala’ čisto mimo.
Jaz ga večkrat berem in moja analiza na podlagi prebranega je, da je Thorrr človek, ki razmišlja s svojo glavo, vé kaj hoče in ima kriterije, za katerimi tudi stoji … ter jih ne spušča, tako kot nekateri obupanci.
Poleg tega ženske z njim verjetno ne morejo manipulirat in ga spreminjat v hišnega ljubljenčka in copatko … zato tudi ostaja sam(ski).
Pač ni toliko obupan kot nekateri, ki vzamejo karkoli … samo da nekaj imajo – BKN (bolje kot nič).
In z moškim, ki ima rad hitro vožnjo (nisem 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ali je to Thorrr napisal) … ne more biti dolgočasno in monotono.
Ne smilim se sama sebi. Imam hobije, hodim na telovadbo, na sprehode, na razne prireditve. Ampak še vedno je stanovanje prazno. Bedno je biti sam. Bedno je iti sam na sprehod. Bedno je ob nedeljah sam zase kuhat kosilo.[/quote]
Vse kar je bedno je to, da razmišljaš, da je sam biti bedno. Če se sama tako bedno počutiš v lastni družbi, potem se morajo drugi v tvoji družbi počutiti enako. Zato začni delat na sebi. Glede na to, da očitno prijatelje imaš, imaš tudi razlog, da spečeš piškote, ker se boste slej ko prej videli in jih lahko daš. Tiste, ki imajo otroke, bodo najbrž šle pogledat kam lučke, pa jim reci, da bi šla z njimi. Če ne poveš jasno, da potrebuješ družbo, drugi ne bodo niti pomislili, da bi šla z njimi.
Če ti je res tako bedno biti sama, se loti zmenkarij – cel kup portalov je, kjer ljudje iščejo sorodne duše. Ne rabiš iskat g. idealnega, ampak pojdi ven s kom, ki ti je simpatičen po napisanih vrsticah. Za it na čaj ni treba iskrice in analize, če bi bilo to lahko to. Vse se da, če hočeš. Lahko pa še naprej ždiš v svoji sobi in se smiliš sama sebi kako bedno je biti sam. Znižaj pričakovanja, prilagodi se situaciji in živi dalje. Svet ni življenje z eno samo osebo, ki se potem kar neha, če ta oseba gre.[/quote]
daj nehaj s temi pokroviteljskimi nasveti no…
delaj ti malo na sebi in boš se zavedla in ugotovila, da smo ljudje socialna bitja in ja nam je lepše biti z nekom v družbi. To je normalno in ne pomeni nič slabega ali v tem smislu kot ti navajaš o človeku.
tako,d a ti naredi to na sebi, da se naučiš, da smo ljudje socialna bitja.
Ravno zato ga izstavi… Kot priliko… Ampak enim preprosto ne potegne, kljub pred betico položenih dveh resnic…
Jaz se takih ljudi izogibam v največjem možnem loku. To preprosto niso ljudje, ki bi hoteli živeti svoj lajf. Takim bi morala bit omogočena evtanazija, kajti samo škodo delajo, ko se na druge obešajo.
Kolk je tega se vidi po zanimanjih za avtorico s strani moških… Folk je dobesedno nor…
Kot mlada sem bila odvisnik od druzbe.
Potem je prislo zivljenje.
Zdaj znam biti sama s sabo. Neprecenljivo.
Sem se vedno druzabna, v druzbi mi je fajn, mi je pa tudi fajn, ko sem sama, uzivam v svoji druzbi.
Mislim, da ni poanta v tem ali si sam ali v druzbi, poanta je v tem, da imas rad sebe in si sam s sabo tudi lahko srecen, potem ti je vseeno, ce si sam ali v druzbi.
Kot mlada sem bila odvisnik od druzbe.
Potem je prislo zivljenje.
Zdaj znam biti sama s sabo. Neprecenljivo.
Sem se vedno druzabna, v druzbi mi je fajn, mi je pa tudi fajn, ko sem sama, uzivam v svoji druzbi.
Mislim, da ni poanta v tem ali si sam ali v druzbi, poanta je v tem, da imas rad sebe in si sam s sabo tudi lahko srecen, potem ti je vseeno, ce si sam ali v druzbi.[/quote]
Človek je lahko sam s seboj zadovoljen, srečen dolgoročno pa nikakor, v kolikor je psihično zdrav, ker človek je socialno bitje, potreba po družbi in sprejetosti je ena od osnovnih življenjskih potreb, razen pri tistih, ki so že razvili kakšno obliko psihične patologije!
Kot mlada sem bila odvisnik od druzbe.
Potem je prislo zivljenje.
Zdaj znam biti sama s sabo. Neprecenljivo.
Sem se vedno druzabna, v druzbi mi je fajn, mi je pa tudi fajn, ko sem sama, uzivam v svoji druzbi.
Mislim, da ni poanta v tem ali si sam ali v druzbi, poanta je v tem, da imas rad sebe in si sam s sabo tudi lahko srecen, potem ti je vseeno, ce si sam ali v druzbi.[/quote]
Človek je lahko sam s seboj zadovoljen, srečen dolgoročno pa nikakor, v kolikor je psihično zdrav, ker človek je socialno bitje, potreba po družbi in sprejetosti je ena od osnovnih življenjskih potreb, razen pri tistih, ki so že razvili kakšno obliko psihične patologije![/quote]
Daj samo ne lapaj zdaj decembra! Jasno?
Ko ste vsi takoooooo srečni, darilca, pa drsanje, obiski, pojedine…..! V resnici pa ena sama matrenga! 1000 brezveznih daril.
In nihče ni čist osamljen! Lahko je bolj srečen en, ki poklepeta s prodajalko. Ki vrže pest semen pticam. In poboža potepuškega kuža. Ali prisede h klošarjem in z njimi popije šluk vina!
Jap! Bolj kot ves vaš blišč, srebne kugle, sveče in pečena gos!
[/b]
Tudi mene vsi ti prazniki spravljajo v obup. Toliko vsega, vsi samo praznujejo, hodijo na izlete, nakupujejo. Jaz imam družino, toda denarja nimam. Družba pa zahteve-veseli se, veseli se, nakupuj.
In potem postanem žalostna, otožna in obupana.
Sprašujem se za koga je ta december res veseli.[/quote]
Tudi jaz sem prej mislila, da je treba zapravljat, da si srečen. Potem je prišlo obdobje, ko ni bilo denarja. Ampak, ker sem rada vesela in nasmejana, sem se naučila veselit in smejat brez zapravljanja. Zdaj je naše finančno stanje veliko boljše, pa še vedno ne zapravljam, da bi bila srečna.
Problem je, ker ljudje delate stvari, da se pokažete drugim, zaradi druih, družbe in okolice, ne pa zaradi samih sebe. Dokler ne osrečite sami sebe, ne boste srečni!
Kot mlada sem bila odvisnik od druzbe.
Potem je prislo zivljenje.
Zdaj znam biti sama s sabo. Neprecenljivo.
Sem se vedno druzabna, v druzbi mi je fajn, mi je pa tudi fajn, ko sem sama, uzivam v svoji druzbi.
Mislim, da ni poanta v tem ali si sam ali v druzbi, poanta je v tem, da imas rad sebe in si sam s sabo tudi lahko srecen, potem ti je vseeno, ce si sam ali v druzbi.[/quote]
Človek je lahko sam s seboj zadovoljen, srečen dolgoročno pa nikakor, v kolikor je psihično zdrav, ker človek je socialno bitje, potreba po družbi in sprejetosti je ena od osnovnih življenjskih potreb, razen pri tistih, ki so že razvili kakšno obliko psihične patologije![/quote]
No, ne živimo v puščavi popolnoma sami, ampak v civiliziranem gosto naseljenem okolju. Torej, če nekdo živi okoliščinam primerno, hodi v službo, trgovino, na kakšno dejavnost in na sestanke hišnega sveta, ima povsem spodobne socialne stike in ni bojazni za kakšna patološka stanja.
Če človek nima nikogar, ni rečeno, da je osamljen, lahko imaš moža, otroka, pa si osamljena. To si moraš sama narediti.
Tudi jaz sem samska, a nisem osamljena. Imam družbo, imam službo, kjer imam opravka z ljudmi, imam hobije, imam načrte za prihodnost … Avtorica, pojdi na tržnico in se pogovarjaj malo z branjevko, pogovarjaj se tudi s kakšno prodajalko (npr. če te kakšna stvar zanima (recimo obleka ali pulover ali hlače), se kar pogovori z njo). Dan je takšen, kakršnega si ustvariš. Če si stalno slabe volje, bo tudi dan slab, če si stalno dobre volje, bo tudi dan lep. 🙂 Simpl kot pasulj. Srečno!
Človek je lahko sam s seboj zadovoljen, srečen dolgoročno pa nikakor, v kolikor je psihično zdrav, ker človek je socialno bitje, potreba po družbi in sprejetosti je ena od osnovnih življenjskih potreb, razen pri tistih, ki so že razvili kakšno obliko psihične patologije![/quote]
Daj samo ne lapaj zdaj decembra! Jasno?
Ko ste vsi takoooooo srečni, darilca, pa drsanje, obiski, pojedine…..! V resnici pa ena sama matrenga! 1000 brezveznih daril.
In nihče ni čist osamljen! Lahko je bolj srečen en, ki poklepeta s prodajalko. Ki vrže pest semen pticam. In poboža potepuškega kuža. Ali prisede h klošarjem in z njimi popije šluk vina!
Jap! Bolj kot ves vaš blišč, srebne kugle, sveče in pečena gos![/quote]
Si pa ne le zagrenjeno bitje, tudi veliko jeze je v tebi, ne samo decembra, pač pa še ostalih 11 mesecev, samo decembra priplava gnev in jeza na površje, zato te tudi zelo jezi, če vidiš okrog sebe srečne obraze.
A ne bi bilo bolj smiselno nekaj narediti, kot pa se jeziti?
Človek je lahko sam s seboj zadovoljen, srečen dolgoročno pa nikakor, v kolikor je psihično zdrav, ker človek je socialno bitje, potreba po družbi in sprejetosti je ena od osnovnih življenjskih potreb, razen pri tistih, ki so že razvili kakšno obliko psihične patologije![/quote]
No, ne živimo v puščavi popolnoma sami, ampak v civiliziranem gosto naseljenem okolju. Torej, če nekdo živi okoliščinam primerno, hodi v službo, trgovino, na kakšno dejavnost in na sestanke hišnega sveta, ima povsem spodobne socialne stike in ni bojazni za kakšna patološka stanja.[/quote]
Kratkoročno ne, dolgoročno pa, pa me lahko napadate koliko hočete, to je dejstvo in osnovne človekove potrebe je snov, ki smo jo jemali v OŠ!
<3
Naprimer včeraj, sem po službi doma nekaj pojedla, potem sem se peš odpravila v mesto (pešačim cca 40 min), hodila sem po trgovinah, srečala celo nekaj sošolk, s katerimi sem malo poklepetala, potem sem šla zvečer na 1 brezplačno predavanje, nazaj grede, sem si s laščičarni privoščila dober čaj in tortico in spet pešačenje domov, sicer je bila že trda tema, megla, pa kljub temu sem uživala v mislih, kako lepo bo, ko bom prišla v topel dom. Sama si vedno okrasim stanovanje, samo zase, za svojo dušo. Živali nimam, saj za njih nimam časa. Vsak drugi dan se mi nekaj dogaja, kino, gledališče, koncerti…… potepanje po mestu, skok v toplice, pozimi grem smučat, včasih povabim prijatelje k sebi na večerjo, pa oni mene k njim, se dogaja. Sem vedno dobre volje in nasmejana, čeprav me muči marsikaj, pa tega ne pokažem nazven, takšno je življenje.
Zamisli se in stopi po novi poti, boš videla, da ni tako slabo, hudo. Srečno
<3
Naprimer včeraj, sem po službi doma nekaj pojedla, potem sem se peš odpravila v mesto (pešačim cca 40 min), hodila sem po trgovinah, srečala celo nekaj sošolk, s katerimi sem malo poklepetala, potem sem šla zvečer na 1 brezplačno predavanje, nazaj grede, sem si s laščičarni privoščila dober čaj in tortico in spet pešačenje domov, sicer je bila že trda tema, megla, pa kljub temu sem uživala v mislih, kako lepo bo, ko bom prišla v topel dom. Sama si vedno okrasim stanovanje, samo zase, za svojo dušo. Živali nimam, saj za njih nimam časa. Vsak drugi dan se mi nekaj dogaja, kino, gledališče, koncerti…… potepanje po mestu, skok v toplice, pozimi grem smučat, včasih povabim prijatelje k sebi na večerjo, pa oni mene k njim, se dogaja. Sem vedno dobre volje in nasmejana, čeprav me muči marsikaj, pa tega ne pokažem nazven, takšno je življenje.
Zamisli se in stopi po novi poti, boš videla, da ni tako slabo, hudo. Srečno[/quote]
za naprej, vse potlačeno nekoč plane ven, vse, razen če prej ne umrete!
Biti hvaležen
Vsak dan in vsak trenutek bodimo hvaležni prav za vsako malenkost, ki jo imamo, in za to, kar smo v življenju. Vsako večer se zahvalimo v mislih in srcu za lep dan, za sonce, za prijatelje, za službo, za zdravje, za smeh. Pa bo kdo rekel, nič od tega nimam. Le za kaj naj bom hvaležen? Vedno se najde nekaj, za kar lahko rečemo hvala! Vsaka pozitivna misel, pa naj bo še tako drobna, k sebi pritegne še več pozitivnega. Potrudi se in vsak dan reci hvala vsaj za eno stvar.
Naj upanje umre zadnje
Včasih kar vržemo puško v koruzo. V mislih mi za vedno ostaja rek Vesne Vuk Godina: Puško lahko vržem v koruzo jutri. In to me ohrabri vedno, ko sem na dnu. Sprejeti stvari takšne, kot so, pomeni, da preprosto dojamemo, da je tako najbolje za nas, kar pa ne pomeni, da ne bi moglo biti bolje. Ko pa se vdamo in dvignemo roke, pomeni, da bomo v slabi situaciji vztrajali, da se ne bomo nikamor premaknili, da bomo le jamrali in prevzeli vlogo žrtve. Kadar sprejemaš, puščaš prostor in možnost za obilje, da vstopi v tvoje življenje, kadar pa se vdaš, zapreš vsa vrata in ne pustiš, da bi stvari postale boljše.
Sestavljanka ima nešteto koščkov
Življenje je vrtiljak in ena velika sestavljanka. Vselej iščemo delček za delčkom, kar je čar življenja. Nenehno iskanje nas poganja in žene dalje, zaradi tega se razvijamo in rastemo. Za vsakim koščkom, ki ti še manjka, hodi počasi in z užitkom. Naj bo zbiranje in iskanje koščkov sestavljenke, ki se ji reče življenje, takšno, da ne bo usmerjeno niti v preteklost niti predaleč v prihodnost. Živi za vsak trenutek. Za vsak košček.
Kaj nam je storiti?
Smejmo se. Zadihajmo. Prepustimo se toku življenja in sprejmimo to, kar imamo. Zaupajmo, da bo vsak košček najden ob pravem času in da bo našel mesto v naši sestavljanki. Vsako vprašanje bo dobilo svoj odgovor, ko bomo za to pripravljeni in tako bomo lahko uživali v svoji sreči. Zatorej je treba, da uživamo trenutek za trenutkom, da smo srčno hvaležni za vse, kar imamo in kar smo! Čeprav vedno iščemo izgubljene koščke, na koncu ugotovimo, da je tudi brez teh koščkov naše življenje popolno in da smo popolni tudi mi sami.
Sprejeti sebe
Kadar sprejemamo in se ne vdamo, pomeni, da vselej delamo na sebi. Tako imamo vedno raje sebe, spoštujemo sebe in se cenimo. Takrat preprosto ugotovimo, da tudi takšni ljudje prihajajo v našo sestavljanko, košek za koščkom. Sestavljanka je lepa in mi smo srečni in počutimo se odlično. Sprejeti torej pomeni sprejeti sebe v celoti, točno takšne, kakršni smo, in hkrati pomeni sprejeti tudi lastno življenje. To je včasih težje, kot izmikati se. Kadar se izmikamo in si lažemo, takrat se podzavestno vdamo. Kadar sprejmemo, takrat pravzaprav najbolj napredujemo. Lahko zadihamo s polnimi pljuči in čutimo vsak košček, kot dar, ki nam ga namenja živlenje. To pa je pravzaprav lepota sestavljanke, mar ne?
Kako si pokažemo, da nam je mar za lastno srečo? Predvsem tako, da si vzamemo čas zase, kako skrbimo za svoje počutje in zdravje, komu in čemu posvečamo pozornost in predvsem kako zadovoljni in hvaležni smo za to, kar imamo. Izbira je tvoja.
Nehaj paničariti. Če preživiš ostalih dobrih 330 dni v letu, boš pa še teh 30 v veselem decembru.
Dejansko se moraš vzeti v roke… in nekaj storiti.
Tebi se pač zdi december idealen v paru z otrokom… če tega nimaš pač poišči drugi ideal. Imeti partnerja samo po sebi ne pomeni vir sreče.
Srečo lahko najdeš le v sebi!! Nikjer drugje.
Pa preveč se ukvarjaš sama s seboj.
Tudi jaz sem sama… pa zase skorajda nimam časa… imam zelo zahtevno službo… skrbim za ostarelega očeta, teto… delam v prostovoljstvu… itd… itn..
Telovadba, hobiji … pomeni ukvarjanje s samim s seboj… tebi manjka ukvarjanja z drugimi… Priporočam, da se vključiš v kakšne dejavnosti, kjer boš skrb za druge lahko izživela…. S tem se boš “obogatila”… ne boš jadikovala nad svojo usodo, ker boš spoznala nešteto težjih usod… in ko boš sproščena … in bo pravi trenutek… boš spoznala tudi partnerja… Če bi partnerstvo začela v tem “nesrečnem” obdobju bi bilo pravzaprav “nevarno” za odnos… ker bi se preveč navezala nanj… Odvisnost od odnosov je huda reč…
Torej: delaj na sebi… a ukvarjaj se z drugimi… ceni to kar imaš (verjemi, da imaš mnogo) … ne jokaj za tistim česar nimaš…
Sreča je v meni, v Tebi, v Vas samih. Zato je ne iščite drugod, ker je ne boste našli. Če ne občutite svoje notranje sreče, potem ne boste občutili tudi sreče, ki jo iščete in pričakujete. Sreča prihaja od znotraj in ne od zunaj. Sreča vas žal ne čaka za ovinkom. Sreča je že pri vas; morda spi, zato jo zbudite.
In če hočete biti srečni, potem pač bodite! Takoj zdaj! V tem trenutku. Sreča je nekaj, kar je v nas. Občutek sreče, veselja in harmonije ustvarimo sami. To je pravzaprav najbolj naravno stanje našega duha in telesa. Ustvarjati dobre občutke, deliti in čutiti ljubezen, radost ter veselje, …
Nekateri bi lahko rekli, da to ni res. »Srečna sem, kadar me objame hčerka.« »Srečna sem, kadar mi sin podari poljubček.« To je res, pa vendar ta sreča prihaja iz nas, iz našega srca in ne od zunaj.
”Happiness is when what you think, what you say, and what you do are in harmony. ”Mahatma Gandhi
Ko boste odkrili svoj notranji vir sreče, se boste počutili srečne tudi v težavnih situacijah, lažje boste prenašali stres in lažje se boste soočali s problemi. Nekateri ljudje si pomagajo z meditacijo, drugi z jogo, tretji gredo na sprehod v naravo, četrti sedijo v tišini, … Odkrijte svoj način, da odkrijete srečo, ki je v vas. Primerjamo jo lahko s skritim zakladom ali spečo princesko; skrita je v našem značaju, omejena z našimi prepričanji in navadami. Če boste odkrili način, kako izkopati zaklad, ki je skrit v vas, bo vaše življenje postalo lažje, mehkejše, veselo. Postali boste hvaležni in znali boste ceniti svoj zaklad, svojo srečo.
Ne pozabite, sreča je v vas!