Veseli december me spravlja v obup in depresijo
http://www.napovednik.com/dogodek420737_quot_sreca_se_zacne_v_nas_quot_-_delavnica_v
” Sreča se začne v nas” – delavnica v Mariboru
Kaj: Osebnostna rast
Kdaj: sobota, 10.12.2016 od 11.00 do 16.00
Kje: Holistični center Moč srca, Vetrinjska 12, Maribor
Prireditelj: Nova Alkimija
Vstopnina: 50 EUR
Sreča je bistvo našega Bitja.
Ne obstaja človeško bitje, ki ne nosi globoko v svojem jedru sreče, miru in ljubezni. Bolj kot se zavedamo tega našega bistva – jedra, globlje in intenzivnejše lahko doživljamo srečo. Jasnost, s katero se zavedamo naše resnične, prave narave, določa stopnjo naše sreče.
Če torej želimo doživeti trajno srečo, moramo spoznati najgloblje bistvo naše zavesti.
Namen te delavnice je, da vas pripelje do razumevanja in direktne izkušnje narave zavedanja, ki je blaženost – Sreča.
Prvi del delavnice vas bo z učinkovitimi metodami spiritualne tehnologije vodil v preseganje in transformiranje mentalnih, čustvenih in tudi duhovnih preprek, ki jih imate na poti do notranje sreče. Osnovni princip teh tehnik je polarnost in odstranjevanje problemov preko nevtraliziranja polaritet. Naučili se boste kako v določenem problemu integrirati posamezne polaritete in dvigniti vašo zavest iz dualnosti v Enost. V trenutku ko pomirimo notranje dualistične sile, ki se spojijo v Eno, vsi konflikti in nevroze nastale na tej osnovi izginejo.
Na delavnici boste lahko sami izbrali na katerem problemu želite delati; nek problem, ki vam preprečuje biti srečen. Lahko so to različni strahovi, negativni vzorci obnašanja, reagiranja, čustvovanja ali razmišljanja. Po procesu integracije polaritet, ki se zgodi v zelo kratkem času, boste občutili več čustvene svobode in umirjenosti, stanje brez misli, v katerem um izkuša srečo in harmonijo.
V drugem delu delavnice se boste intenzivno poglabljali v vprašanje kaj je sreča za vas.
Z direktnimi vprašanji in odgovori (Kaj je sreča, Kaj ni sreča, Kaj je samozavedanje, Kaj je ljubezen…), ki jih izmenjujemo s svojim partnerjem, boste premagovali psihične prepreke in obrambne mehanizme ega ter se osvobajali lažnih predstav in identifikacij. Skozi ta proces boste prišli do neposredne izkušnje sreče, ki vas bo globoko in v temelju preobrazila.
Delavnico vodi Grega Gregorec, učitelj metod samopomoči in samorazvoja, naprednih duhovnih praks, in celostni terapevt.
Več informacij o njegovem delu najdete tukaj.
Kraj: Vetrinjska ulica 12, Maribor
Datum: 10. december, 2016, od 11. – 16.ure
Prispevek: 50 Evrov
Prijave in informacije: Eleni Vast – 040 562709 / [email protected]
Sreča je vedno z vami!
Naj nadaljujem. Knjiga, kakšen filjm, kakav, prstki (prav tan kjer so bili njegovi). Pa dobra večerja samo zate. Morda bi si našla hobi (magari lončarjenje). Samo ne se smilit sama sebi, ker boš resno zbolela.[/quote]
Ne smilim se sama sebi. Imam hobije, hodim na telovadbo, na sprehode, na razne prireditve. Ampak še vedno je stanovanje prazno. Bedno je biti sam. Bedno je iti sam na sprehod. Bedno je ob nedeljah sam zase kuhat kosilo.[/quote]
Kakor vzameš, je in ni bedno.
Tudi jaz sem na istem kot ti, oziroma lahko bi rekla, še na slabšem, brez službe, trenutno zaradi zdravstvenih težav je niti iskati ne morem. Tako, da je tudi evre treba znati dobro obračati. Pa vseeno, pohodi, narava, vse male stvari mi polepšajo dan. Doma mi ni nikoli dolgčas, v trenutkih osamljenosti, ki kdaj pa kdaj tudi pridejo na plan, si pomagam tako, da pokličem tudi osamljeno starejšo sosedo na čaj, da skupaj okrasiva moje ( njeno) stanovanje, narediva smrekico.
Pomisli, sedajle premišljuješ kako družine idilično preživljajo praznike, pa dopuste. Pomisli koliko ljudem je to stres, se krega, le navzven je lepo. Več kot polovica, verjemi. Sama jih poznam precej, in ko pridem domov, v prazno stanovanje se vedno zahvalim, da mi noben ne “teži”, da ni noben npr. pijan. Koliko ljudi je zelo bolnih, trpijo, osamljenih v družini…
Osamljenost je v glavi, samo razmišljanje spremeni, pa bo. Ker verjemi mi, najtežje je biti sam tam, kjer naj ne bi bil sam. Pri tebi ali meni, pa se lahko spremeni danes na jutri. Ko bo čas pravi. 🙂 Do takrat pa uživajva v tem kar imava.
Take delavnice so hud zavajanje ljudi in koristijo edino polnjenju žepov izvajalcev!
Sreča…
Sreče ni brez nesreče. In nesreče ni brez sreče. Obe gresta ena z drugo z roko v roki!
Danes velaj trend, da če nisi srečen, si luzer!
S temi delavnicami pa se ustvarja množica nesrečnih ljudi, ravno obratni učinki!
Kdaj bo kakšna delavnica o realnem življenju, o sprejemanju življenja, o samem sebi takem realnem kot si/smo ?????
Veš, eni nikoli nismo imeli partnerja, s katerim bi se dobro razumeli in lepo preživljali december ter te praznike. Kot tudi ne prijateljic s katerimi bi hodile ven in žurale.
Tako da sedaj, ko je december, čisto z lahkoto grem skozi ta mesec, saj nimam nič za pogrešat trenutkov, ki jih tako nikoli ni bilo in če nikoli nekaj ful super ne doživiš, tudi ne moreš potem jokat, ker tega ni.
Vsaj 1x, da je pozitivno to, da sem samska in brez družbe 🙂 Navajena na svojo samoto tako, da ne vem, če bi jo še menjala.
Toliko si izgubila, da MORAŠ ŽALOVATI.
Zate je to čas izgube, soočanja z njo.
Potrbuješ mir, nežnost in razumevanje.
Če tega sama sebi ne boš dala, boš žalovala čez nekaj časa, tudi let in to v veliko hujši bolečini, kot jo doživljaš sedaj. Stopi vase, naj te oblije mir. Pusti mu, da ga dojameš, da dojameš izgubo.
Ne morem ti reči, da pojdi k ljudem, ki tudi trpijo in jim olajšaj trpljenje, osamljenost z urico, dvema svoje prisotnosti. Pač, ti sama začutiš, kje in kako dosežeš svoj mir.
Ko osrečuješ druge, osrečuješ sebe.
Tako ta december tudi sprejmi.
Da se osrečiš z osrečitvijo drugih.
Mir potrebuješ.
Veseli december te bo osrečil, ko boš pripravljena na to.
Sedaj nisi, ne begaj in se ne sili z njim.
Vso srečo in mir ti želim.
[/quote]
Tile nenehni obiski, predvsem v decembru, pa tudi drugače, patologija udeležbe na vseh pasjih procesijah (Ljubljanski maraton, Planica,koncerti, td.), nenehno druženje v nekih skupinah, interesenih krožkih, je zame enaveliakpatologija.
Gre nedvomno zabegod sebe,zabegodprovlemov.
Da si probleme (v zvezi, finančne, katerekoli) rešil tako, da si šel na nekajdnevni obisk k sorodnikom, da si šel za teden dni v toplice? Ne me basat. Le odložil si jih. Za enkrat potem.
Prikladno, bliža se novo leto, ko bomo takrat “uredili” vsepotrebno…
In še nekaj: mnogi se hvalijo s svojimi obiski, ker si na ta način dajejo neko (več)vrednost.
Prvič lažejo sami sebi, drugič pa frustrirajo tiste, ki so bolj doma.
Prikladen način, kajne: Nimam nobenega časa…
Ne da tak nima časa, on to počne, ker dobesedno beži od morebitnih soočenj s samim seboj, beži od uvida, kdo je.
Ne upa si niti pomisliti, da bi moral tudi pri sebi kaj spremeniti, korigirati. Predvsem pa dobro spoznati samega sebe.
Tako, da ne se sekirat.
Ne more nam Obama, Trump, ali telovadčev sin zapovedovat, kdaj naj se soočimo sami s seboj, kdaj naj pa”žuramo”…
Ravno veseli december in “prazniki” so pravi čas samospoznaje, pa tudi ugotavljanja, kako je večina ljudi ovc, ki sprejmejo vsaka zapovedana jajca, samo da se “praznuje”.
Mi, ki ne hebemo teh ZAPOVEDANIH “veselj”, smo, brez najmanjšega dvoma, daleč nad temi bednimi “potrošniki”!
V knjižnico, pa si sposodit 10 knjig o delu na sebi, pa poslušat Marjana Ogorevca, kje smo, in kje bi, tako kot posamezniki, pa tudi kot država lahko bili, če ne bi bili taki, kot so zgoraj opisane ovce.
Svetujem ti, da si doma narediš, da ti bo lepo, jelkica, lučke kako suho sadje, da ti bo lepo, tko za vzdušje, kaj malega si speči oz koga povabi. Drugače pa vandraj po trgovinah in po mestu in uživaj v novoletnem razpoloženju. Kupi si kako živalco, ki te bo čutila in ti njo, naj bo to tvoje srečno novoletno darilo! Živali zelo pomagajo za zlomljeno dušo so prava dragocenost
Kot mlada sem bila odvisnik od druzbe.
Potem je prislo zivljenje.
Zdaj znam biti sama s sabo. Neprecenljivo.
Sem se vedno druzabna, v druzbi mi je fajn, mi je pa tudi fajn, ko sem sama, uzivam v svoji druzbi.
Mislim, da ni poanta v tem ali si sam ali v druzbi, poanta je v tem, da imas rad sebe in si sam s sabo tudi lahko srecen, potem ti je vseeno, ce si sam ali v druzbi.[/quote]
Človek je lahko sam s seboj zadovoljen, srečen dolgoročno pa nikakor, v kolikor je psihično zdrav, ker človek je socialno bitje, potreba po družbi in sprejetosti je ena od osnovnih življenjskih potreb, razen pri tistih, ki so že razvili kakšno obliko psihične patologije![/quote]
se strinjam z napisanim.
Človek je lahko sam s seboj zadovoljen, srečen dolgoročno pa nikakor, v kolikor je psihično zdrav, ker človek je socialno bitje, potreba po družbi in sprejetosti je ena od osnovnih življenjskih potreb, razen pri tistih, ki so že razvili kakšno obliko psihične patologije![/quote]
No, ne živimo v puščavi popolnoma sami, ampak v civiliziranem gosto naseljenem okolju. Torej, če nekdo živi okoliščinam primerno, hodi v službo, trgovino, na kakšno dejavnost in na sestanke hišnega sveta, ima povsem spodobne socialne stike in ni bojazni za kakšna patološka stanja.[/quote]
ni res… prav v tej družbi hitenja, so ljudje najbolj osamljeni, odtujeni.
A ti sploh razumeš o čem se piše- ne o družbi z nekom igrati šah… ampak imeti nekoga, ki ga imaš rad in ima rad tebe, imeti bližnje… to je ta razlika…
saj avtorica piše,da ima prijateljice itd. ampak na koncu vsi gredo v zavetje in okolje svoje družine, bližnjih, ona pa tu nima nikogar… to je ta praznina… in ja normalni jo občutijo in jih boli, ker so socialni, ker imajo sami potrebo po dajanju ljubezni in občutijo sami potrebo po ljubezni, po zaupanju, bližini… tega z nekom na šihtu, v trgovini nimaš… ne rečt no, da imaš ti kakršnekoli bogate in pristne, globoke socialne stike z neznanci v štarcuni, trgovkami, šefi, sodelavci…
No, ne živimo v puščavi popolnoma sami, ampak v civiliziranem gosto naseljenem okolju. Torej, če nekdo živi okoliščinam primerno, hodi v službo, trgovino, na kakšno dejavnost in na sestanke hišnega sveta, ima povsem spodobne socialne stike in ni bojazni za kakšna patološka stanja.[/quote]
ni res… prav v tej družbi hitenja, so ljudje najbolj osamljeni, odtujeni.
A ti sploh razumeš o čem se piše- ne o družbi z nekom igrati šah… ampak imeti nekoga, ki ga imaš rad in ima rad tebe, imeti bližnje… to je ta razlika…
saj avtorica piše,da ima prijateljice itd. ampak na koncu vsi gredo v zavetje in okolje svoje družine, bližnjih, ona pa tu nima nikogar… to je ta praznina… in ja normalni jo občutijo in jih boli, ker so socialni, ker imajo sami potrebo po dajanju ljubezni in občutijo sami potrebo po ljubezni, po zaupanju, bližini… tega z nekom na šihtu, v trgovini nimaš… ne rečt no, da imaš ti kakršnekoli bogate in pristne, globoke socialne stike z neznanci v štarcuni, trgovkami, šefi, sodelavci…[/quote]
Zaradi tega pa so ljudje udomačili psa in mačko.
na žalost je to tko,vse ob svojem času.v mladosti smo mi vsi imeli veliko prijateljev s katerimi smo se družili in žurali skupaj in po domače rečeno živeli eden za drugega,in takrat je december mesec bil nekaj posebnega.potem pa pridejo leta,ko se ti prijatelji poročijo in ustvarijo družino ti pa zaradi takšnega ali drugačnega razloga ne in v srednjih letih ostaneš sam je zelo teško,ker vidiš srečne ljudi kako se veselijo ti pa komaj čakaš,da čim prej mine ta praznična euforija.tko da te avtorica čisto razumem,sem zelo podoben primer kot ti.
Ki v mladih letih, dam do 35. leta “ne rabijo” otrok, ker se jim še ne zdi pomembno … ko imajo partnerja, jim grozijo, da jim ne bi kaj notri spustili … potem pa pride taka situacija, kot si zdaj ti, in se ti počasi ruši svet pred očmi … Kaj pri pisdi šparate to pisdo. Najdite si že nekega jebača, oz fanta, s katerimi ste si všeč, pa vas naj “po pomoti” oplodijo, fant bo odšel, otroci bodo ostali …
Pač, malo grdo povedano …
Ampak … saj ni čudno … je ena tema tu gor na forumu, zakaj so pametetne oz. študirane ženske samske … ja zato, ker čakajo na boljši jutri, oz čakajo na princa na belem konju … ampak drage punce … princi obstajajo samo v pravljicah, beli konji so pa dragi …
Boste mogle počasi spustiti malo te vaše brutalne zahteve, pa boste takoj srečne.
Si mal folžljiva tistim, ki na FB lepijo fotke, vsi nasmejani, pa kuhanček, pa lučke in kaj vem kaj vse?
Brez veze. Saj je fajn, da so šli malo ven, ampak za par mojih iz FB, ki vztrajno limajo te fotke, vem, da jim doma ni ok, ena beži od doma, ker je naveličana depresivnega moža, ena ločena, ena … Kup problemov imajo… Ni vse tako, kot na zunaj zgleda…
Sicer pa, srečo moraš najprej najti v sebi, naj se sliši še tako klipejsko, je to edina pot.
December sam po sebi ni nič bolj depresiven mesec…depresiven je postal, ker se v tem mesecu umetno ustvarja “veselo” vzdušje, ki sploh ni realnost ampak umetno ustvarjeno. In na to se ujamejo taki, ki imajo situacijo, ki je popolno nasprotje umetno ustvarjenemu vzdušju…takrat pride ven spotencirano vse od osamljenosti do splošnega nezadovoljstva…
Ma, to sploh ni res.
Depresiven je že november, takoj ko se ura premakne in je ob petih tema, december pa sploh, ko je tema ž ob štirih. S temi lučkami ga vsaj malo poživijo, saj ni treba, da je eno samo veseljačenj, samo da je malo svetlobe in barve, ker drugače je sama tema in sivina.
Umetno ustvarjanje veseljačenja pa, jah, če se komu da, pa naj, če ne, pa ne, meni je čisto vseeno, itak komaj čakam 21.12. in najdaljšo noč, pa da se dan obrne 🙂
Veliko so ti napisali. Mogoče pa še v razmislek, c/p:
Prevzeti nadzor nad svojim življenjem!
Citati Williama Jamesa (1842-1910) so močni motivatorji v prevzemanju nadzora nad svojim življenjem. Nekaj smo jih izbrali za vas:
1. Pesimizem prinaša slabosti, optimizem nam vliva moč.
2. Najmočnejše orožje proti stresu je naša sposobnost, da izberemo eno misel in zavržemo drugo.
3. Obnašajte se, kot da lahko vaše obnašanje spremeni vse. Ker lahko.
4. Zdrav razum in smisel za humor sta podobni stvari, ki potekata z različno hitrostjo. Smisel za humor je pravzaprav zdrav razum, ki pleše.
5. Največje odkritje moje generacije je, da lahko človek spremeni svoje življenje s spreminjanjem svojega vedenja.
6. Bodite pripravljeni na sprejemanje. Sprejmite tisto, kar se vam je zgodilo. To je prvi korak v izogibanju posledicam katerekoli nesreče.
7. Vsak dan naredite eno stvar, ki bi se ji najraje izognili. Zahvaljujoč temu, boste pripravljeni na soočanje s pritiskom, ko se pojavi nujna potreba, da storite nekaj podobnega.
8. Naš odnos na začetku zahtevne naloge določa bolj kot karkoli njeno uspešno rešitev.
9. Umetnost modrosti se nanaša na izbiranje tistega, kar je potrebno predvideti.