Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Vnuček je podoben sinovemu prijatelju

Vnuček je podoben sinovemu prijatelju

Tole je super. Po eni strani zagovarjaš pravico starih staršev, da so seznanjeni s tem, ali imajo ta mladi težave z neplodnostjo, ali je otrok posvojen, ali je šlo za umetno oploditev,… Po drugi pa prostodušno priznavaš, da bi se ti svojim zlagala. Torej imajo vsi drugi tasti in tašče absolutno in brezmejno pravico do vpogleda v intimo ta mladih, razen tvojih dveh.
[/quote]
Eno je deliti vso intimo z drugimi, drugo je popolno prikrivanje.
Eno je laganje, drugo je izpustitev nekaj (občutljivih) podrobnosti.

Nekoliko prirejena resnica vsaj zame ni isto kot laganje. Tudi pri kakšnih drugih posebnih zadevah večinoma ne pojasnjujemo vsem vseh podrobnosti, posebnosti ali skrivnosti.
Včasih je pač potrebno še bolj skrbmo pretehtati argumente za in proti razkritju detajlov, tudi skozi oči (in čustva) drugih, posredno vpletenih.

Malo težko si predstavljam, da bi starši čisto mirno sprejeli dejstvo, da je oče njihovega vnuka nekdo, ki ga pogosto videvajo. In da je za povrh morda ta vnuk ‘narejen’ po klasični metodi. 😛

Če bi bil oče ‘najinega’ otroka znanec, bi to bližnjim povedala le iz specifičnih razlogov, če bi morebiti res bilo nujno potrebno (dedne bolezni, potreba po darovalcu).

Mislim, da pa v večini primerov, četudi izpustiš nekaj podrobnosti, lahko vseeno v splošnem dovolj verodostojno pojasniš tako delikatno zadevo.

Če sta se mlada dva odločila na tak neobičajen način dobiti ‘svojega’ otroka, je potrebno presoditi, kako bodo takšno novico sprejeli drugi.
In seveda je potrebno skušati premisliti tudi o morebitnih posledicah takšne odločitve za vse vpletene, tako otroka, biološkega očeta kot tudi ostale bližje, saj se lahko včasih v življenju zadeve zapletejo tudi tam, kjer to najmanj pričakuješ.


Eno je deliti vso intimo z drugimi, drugo je popolno prikrivanje.
Eno je laganje, drugo je izpustitev nekaj (občutljivih) podrobnosti.

Nekoliko prirejena resnica vsaj zame ni isto kot laganje. Tudi pri kakšnih drugih posebnih zadevah večinoma ne pojasnjujemo vsem vseh podrobnosti, posebnosti ali skrivnosti.
Včasih je pač potrebno še bolj skrbmo pretehtati argumente za in proti razkritju detajlov, tudi skozi oči (in čustva) drugih, posredno vpletenih.

Malo težko si predstavljam, da bi starši čisto mirno sprejeli dejstvo, da je oče njihovega vnuka nekdo, ki ga pogosto videvajo. In da je za povrh morda ta vnuk ‘narejen’ po klasični metodi. 😛

Če bi bil oče ‘najinega’ otroka znanec, bi to bližnjim povedala le iz specifičnih razlogov, če bi morebiti res bilo nujno potrebno (dedne bolezni, potreba po darovalcu).

Mislim, da pa v večini primerov, četudi izpustiš nekaj podrobnosti, lahko vseeno v splošnem dovolj verodostojno pojasniš tako delikatno zadevo.

Če sta se mlada dva odločila na tak neobičajen način dobiti ‘svojega’ otroka, je potrebno presoditi, kako bodo takšno novico sprejeli drugi.
In seveda je potrebno skušati premisliti tudi o morebitnih posledicah takšne odločitve za vse vpletene, tako otroka, biološkega očeta kot tudi ostale bližje, saj se lahko včasih v življenju zadeve zapletejo tudi tam, kjer to najmanj pričakuješ.
[/quote]

Kot prvo, sploh ne vemo, ali se je res kaj dogajalo, ali gre samo za taščino donišljijo. Kot drugo, ne glede na to, za kaj gre, se stvar ne tiče nikogar razen moža in žene. Zakon sta onadva, ne onadva in vse sorodstvo zraven. In kot tretje, sama praviš, da je zreba pretehtati, koliko detajlov je pametno nekomu zaupati. Ti imaš mogoče družino, ki bi situacijo razumela. Morda pa ta dva zakonca nimata te sreče in sta ocenila, da je najbolje biti tiho, ker starši ne bi razumeli in celo širili informacije naprej, po možnosti prirejene po svoje, torej lažne. Zato nimaš kaj pametovat in ocenjevat, kaj bi onadva morala povedat in kdo ima pravico do teh informacij. V prvi vrsti sta to onadva in nihče drug. Vse ostalo je njuna dobra volja oziroma ocena, koliko lahko ostalim zaupata. Če je kaj od taščinih pomislekov res, sta že ocenila, da ni vredna zaupanja.


Imata preveč časa, slovenceljna, ukvarjajta se raje s svojimi osebnimi zadevami, ne tujimi.


Imata preveč časa, slovenceljna, ukvarjajta se raje s svojimi osebnimi zadevami, ne tujimi.

Pa si ti kdaj opazila, da je tvoj sin podoben fotru, od tega sinovega prijatelja? 😁

Se lahko snahe tuki na glavo postavljate če bom hotla nardit dnk test svojega vnuka ga bom in brez da bi ve vedle. Raje mejte spucano čigav je otrok ve pr seb da ne bo pol štale.


Eno je deliti vso intimo z drugimi, drugo je popolno prikrivanje.
Eno je laganje, drugo je izpustitev nekaj (občutljivih) podrobnosti.

Nekoliko prirejena resnica vsaj zame ni isto kot laganje. Tudi pri kakšnih drugih posebnih zadevah večinoma ne pojasnjujemo vsem vseh podrobnosti, posebnosti ali skrivnosti.
Včasih je pač potrebno še bolj skrbmo pretehtati argumente za in proti razkritju detajlov, tudi skozi oči (in čustva) drugih, posredno vpletenih.

Malo težko si predstavljam, da bi starši čisto mirno sprejeli dejstvo, da je oče njihovega vnuka nekdo, ki ga pogosto videvajo. In da je za povrh morda ta vnuk ‘narejen’ po klasični metodi. 😛

Če bi bil oče ‘najinega’ otroka znanec, bi to bližnjim povedala le iz specifičnih razlogov, če bi morebiti res bilo nujno potrebno (dedne bolezni, potreba po darovalcu).

Mislim, da pa v večini primerov, četudi izpustiš nekaj podrobnosti, lahko vseeno v splošnem dovolj verodostojno pojasniš tako delikatno zadevo.

Če sta se mlada dva odločila na tak neobičajen način dobiti ‘svojega’ otroka, je potrebno presoditi, kako bodo takšno novico sprejeli drugi.
In seveda je potrebno skušati premisliti tudi o morebitnih posledicah takšne odločitve za vse vpletene, tako otroka, biološkega očeta kot tudi ostale bližje, saj se lahko včasih v življenju zadeve zapletejo tudi tam, kjer to najmanj pričakuješ.
[/quote]

‘nekoliko prirejena resnica’ pač ni nič drugega kot neresnica in je s tem po definiciji laž. Poanta vsega skupaj je samo v tem, da si ti jemlješ pravico presoje, koliko priredit resnico, torej o čem lagat staršem. Ker pač domnevas, da si na podlagi vseh okoliščin kompetentna presodit, za katera dejstva je potrebno, koristno in primerno, da jih starši vedo, kaj je pa mogoče bolj pametno zase obdržat.

V predmetni zgodbi si se pa postavila na stran starih staršev (predvidevam, da zato, ker si njuna generacija) in trdila, da imajo pravico do informacij in resnice. Pa dvomim, da bi se avtorica teme zadovoljila z ‘nekoliko prirejeno resnico’, ki bi jo ti morda tašči ponudila.

Zdaj pa se povej, ti bi staršem ponudila ‘nekoliko prirejeno resnico’, da vnuk ni biološki sin njihovega očeta. Ne bi pa razkrila pravega očeta, ker po tvoji oceni to ne bi bilo primerno in potrebno. A ima tašča tu pravico brskat dalje in sama iskat ta podatek, a mora kot absolutno pravilno sprejet tvojo presojo tega, koliko si ji razkrila, in se zadovoljit z davnimi informacijami?

https://www.24ur.com/novice/slovenija/test-ocetovstva-ni-mozen-brez-privolitve-matere.html

Stala bo, če ti bo morda nekako uspelo obit zakon (npr. s podkupnino) in se boš v kazenskem postopku znašla.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/test-ocetovstva-ni-mozen-brez-privolitve-matere.html

Stala bo, če ti bo morda nekako uspelo obit zakon (npr. s podkupnino) in se boš v kazenskem postopku znašla.
[/quote]

Sej ne bo noben vedu! Kokr je en napisu če bo vse ok je zgodba zaključena, če kej ne spada skupi se začnemo pa pogovarjat brez da kdo ve da je že narejen dnk test, a ne. Slej ko prej bo sama hotla dokazat da je otrok pravi. Pol naj se zagovarja kokr ve in zna.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/test-ocetovstva-ni-mozen-brez-privolitve-matere.html

Stala bo, če ti bo morda nekako uspelo obit zakon (npr. s podkupnino) in se boš v kazenskem postopku znašla.
[/quote]

Če oče pelje sina v laboratorij na odvzem krvi, potrebuje notarsko overjen dokument od mame, da to dovoli?

Sej ne bo noben vedu! Kokr je en napisu če bo vse ok je zgodba zaključena, če kej ne spada skupi se začnemo pa pogovarjat brez da kdo ve da je že narejen dnk test, a ne. Slej ko prej bo sama hotla dokazat da je otrok pravi. Pol naj se zagovarja kokr ve in zna.
[/quote]

Ne vem, če me razumeš. Dnk testa ne moreš narest ravno v lokalni trafiki, da bi šlo to brez vseh preverb in kontrole skozi. Si čisto preveč po domače predstavljaš vse skupaj.

Če oče pelje sina v laboratorij na odvzem krvi, potrebuje notarsko overjen dokument od mame, da to dovoli?
[/quote]

Ali pa sodno odločbo.

Ali pa sodno odločbo.
[/quote]

Dej kak link kjer tole tvoje pije vodo. Moj mož redno vozi otroke h dohtarjem brez kakršnekoli sodne odločbe.

Dej kak link kjer tole tvoje pije vodo. Moj mož redno vozi otroke h dohtarjem brez kakršnekoli sodne odločbe.
[/quote]

No, ne mešat hrušk in jabolk. Eno je dnk test, drugo pa zdravniški pregledi, kjer laboratorij določene preiskave opravi na podlagi pediatrove napotnice. Tam kot pacient (ali pacientov zakoniti zastopnik) ne dobiš v roke epruvete odvzete krvi, se manj jo pa smeš kar odnest in nekaj po svoje susmarit z njo.

Geni včasih preskočijo eno generacijo. Morda je tašča sama svojemu možu podtaknila otroka, ki ga je naredila z očetom tega fanta, zdaj pa hoče s svojim grehom obremenit snaho.

‘nekoliko prirejena resnica’ pač ni nič drugega kot neresnica in je s tem po definiciji laž. Poanta vsega skupaj je samo v tem, da si ti jemlješ pravico presoje, koliko priredit resnico, torej o čem lagat staršem. Ker pač domnevas, da si na podlagi vseh okoliščin kompetentna presodit, za katera dejstva je potrebno, koristno in primerno, da jih starši vedo, kaj je pa mogoče bolj pametno zase obdržat.

V predmetni zgodbi si se pa postavila na stran starih staršev (predvidevam, da zato, ker si njuna generacija) in trdila, da imajo pravico do informacij in resnice. Pa dvomim, da bi se avtorica teme zadovoljila z ‘nekoliko prirejeno resnico’, ki bi jo ti morda tašči ponudila.

Zdaj pa se povej, ti bi staršem ponudila ‘nekoliko prirejeno resnico’, da vnuk ni biološki sin njihovega očeta. Ne bi pa razkrila pravega očeta, ker po tvoji oceni to ne bi bilo primerno in potrebno. A ima tašča tu pravico brskat dalje in sama iskat ta podatek, a mora kot absolutno pravilno sprejet tvojo presojo tega, koliko si ji razkrila, in se zadovoljit z davnimi informacijami?
[/quote]

‘Mož ni sinov biološki oče, saj sva pri spočetju otroka imela pomoč. Razumeva, da vas boli in jezi, da vam nisva prej osebno povedala o najinih težavah ter ste zato poizvedovali o najinem otroku na druge, malo čudne načine.
Prosiva, da upoštevate, da je za naju to zelo težka tema in zato ne želiva, da se o tem govori drugim. Tudi ne želiva, da naju vi ali drugi sprašujete o podrobnostih, saj se tičejo samo naše ožje družine. Mi se imamo radi in samo to šteje. Ko bo otrok dovolj star, mu želiva dejstva povedati sama in upava, da mu ne bodo prej prišle na uho raznorazne čudne govorice. Prosiva, da spoštujete najino odločitev o molku, ker sva po tehtnem premisleku sklenila, da je tako najboljše za nas.’

Kaj je v takšni razlagi neresnično oz. laž, četudi ni povedanih vseh podobnosti?

Je s takšno razlago starim staršem, če pride do sumničenj, bolj ali manj poseženo v intimo para, kot pa da babica skrivaj preverja DNK, da sprašuje kolege po kraju ter da obrekljivci z domišljijo nato dodajajo ‘sočne podrobnosti’, ki so potem otroku prenesene v najbolj nizkotnih opisih in polne izmišljotin?

‘Mož ni sinov biološki oče, saj sva pri spočetju otroka imela pomoč. Razumeva, da vas boli in jezi, da vam nisva prej osebno povedala o najinih težavah ter ste zato poizvedovali o najinem otroku na druge, malo čudne načine.
Prosiva, da upoštevate, da je za naju to zelo težka tema in zato ne želiva, da se o tem govori drugim. Tudi ne želiva, da naju vi ali drugi sprašujete o podrobnostih, saj se tičejo samo naše ožje družine. Mi se imamo radi in samo to šteje. Ko bo otrok dovolj star, mu želiva dejstva povedati sama in upava, da mu ne bodo prej prišle na uho raznorazne čudne govorice. Prosiva, da spoštujete najino odločitev o molku, ker sva po tehtnem premisleku sklenila, da je tako najboljše za nas.’

Kaj je v takšni razlagi neresnično oz. laž, četudi ni povedanih vseh podobnosti?

Je s takšno razlago starim staršem, če pride do sumničenj, bolj ali manj poseženo v intimo para, kot pa da babica skrivaj preverja DNK, da sprašuje kolege po kraju ter da obrekljivci z domišljijo nato dodajajo ‘sočne podrobnosti’, ki so potem otroku prenesene v najbolj nizkotnih opisih in polne izmišljotin?
[/quote]

No, to, da nečesa ne poveš, pa ni ‘nekoliko prirejena resnica’, ampak molk. Zakaj imaš ti pravico molcat, če nečesa ne želiš povedat, drugim pa to odrekas?

Na moje vprašanje o tem, ali morajo stari starši sprejet presojo staršev o tem, koliko informacij bodo z njimi delili, itak nisi odgovorila.

Pa tudi ni jasno, zakaj bi bila ravno tvoja osebna presoja, da je prav, da se tašči pove, da vnuk ni sinov biološki otrok, ne razkrije se pa pravega očeta, pravilna in vredna spoštovanja, odločitev nekih drugih staršev, da tega ne razkrijejo, pa ne.

No, to, da nečesa ne poveš, pa ni ‘nekoliko prirejena resnica’, ampak molk. Zakaj imaš ti pravico molcat, če nečesa ne želiš povedat, drugim pa to odrekas?

Na moje vprašanje o tem, ali morajo stari starši sprejet presojo staršev o tem, koliko informacij bodo z njimi delili, itak nisi odgovorila.

Pa tudi ni jasno, zakaj bi bila ravno tvoja osebna presoja, da je prav, da se tašči pove, da vnuk ni sinov biološki otrok, ne razkrije se pa pravega očeta, pravilna in vredna spoštovanja, odločitev nekih drugih staršev, da tega ne razkrijejo, pa ne.
[/quote]

Ne odrekam pravice do ne povedati.
Če pride do (upravičenih!) dvomov, ki jim lahko zaradi iskanja odgovorov po čudnih kanalih sledijo za otroka drastične posledice (govorice, draženja, zavračanja …), pa je potrebno izbirati, kaj je manjše zlo: ali tašči (in drugim bližnjim) zato, da nehajo ugibati in delati še večjih težav, povedati laž, povedati resnico, povedati prirejeno resnico (ali po tvoje: nekaj zamolčati) ali molčati (in prekiniti vse stike, se odseliti …).

Nikjer ne pišem, da morajo starši javno celi okolici razbobnati vse detajle svojega življenja. Ko pa pride do sumničenj, da se je potrebno odločiti, kako in kaj.

In če tehtam, kaj se meni zdi najustrezneje glede na različne zadeve in možne posledice, menim, da je večinoma dovolj, da se domačim pove, da otrok ni biološko partnerjev, podrobnosti pa zadržita starša zase, če so jima sporne oz. družbeno manj sprejemljive.

Ni pomembno, ali se tebi moja odločitev zdi vredna spoštovanja ali ne, ampak kaj posvojenost pomeni za otroka in družino ter kakšne zaplete lahko doživi(-jo), če se pa to dejstvo razkrije v kakšni bolj kočljivi situaciji.

Zdaj si obrnila ploščo, ne mislit, da nisem opazila. Ker v izhodišču si zagovarjala pravico starih staršev do seznanjenosti in trdila, da se to, da mladi pojasnijo, kaj je na stvari, ko babica že nekaj sumi, v bistvu odvija z zamudo, ker bi morali tamladi itak sami od sebe povedat. Zdaj v bistvu priznavaš, da bi tudi ti povedala šele, če bi bilo res nujno, in samo toliko, da bi preprečila nadaljnje brskanje. Samo toliko, da ne boš mislila, da nisem opazila te diskrepance.

Sicer pa zaključujem, ker mi na direktno postavljena vprašanja očitno ne misliš odgovorit.

Če kaka snaha slučajno razmišlja o ukinitvi stikov s starimi starši:
https://insajder.com/svet/sodisce-eu-stari-starsi-imajo-pravico-do-stikov-z-vnuki

Ne ne boš. Ker za to potrebuješ dovoljenje otrokovih staršev. A ti si tudi svojemu možu in svoji tašči s testi dokazovala, da se nisi jahala naokrog? Ali si se in se zato sedaj tako bojiš, da se bo tudi tvoja snaha?

Ne vem zakaj, ampak ta tema me spominja na ene primitivne družbe, kjer mati sinu izbere ženo, pred poroko pa še osebno preveri ali je žena res devica.
smo v 21. stoletju, to je vse, kar lahko rečem na to temo. Nekatere tašče so pa res obtičale v srednjem veku.


Hvala bogu, da bo potem ta otrok samo eno babico videval, tebi pa bo njegova mati dala prepoved približevanja, tudi če ti dnk test pokaže, da je ubogi otrok na žalost podedoval tudi tvoje gene. Ona to lahko doseže, pa če se ti na glavo postaviš.


Hvala bogu, da bo potem ta otrok samo eno babico videval, tebi pa bo njegova mati dala prepoved približevanja, tudi če ti dnk test pokaže, da je ubogi otrok na žalost podedoval tudi tvoje gene. Ona to lahko doseže, pa če se ti na glavo postaviš.


Hvala bogu, da bo potem ta otrok samo eno babico videval, tebi pa bo njegova mati dala prepoved približevanja, tudi če ti dnk test pokaže, da je ubogi otrok na žalost podedoval tudi tvoje gene. Ona to lahko doseže, pa če se ti na glavo postaviš.
[/quote]

Kaj boš otroku rekla, zakaj ga babica ne sme videt? Da meni to kot otroku narediš, grem na center ta socialno delo in te prijavim.

New Report

Close