Kdo Bi si zelel obisk take osebe kot si ti

Drugega si ne s svojim egoizmom ne zasluži. Čim prej to spozna, tem bolje.

Ne razumem babice tudi jaz sem in imam vnuka in vnukinjo neskoncno rada  pazim malo vsakih 14 dni da se s hcero krizava z sluzbami vnuk je ze velik 7 razred ampak hodim ponj v solo in tudi vozim ga sta moja soncka in srecna sem kljub sluzbi da jim lahko pomagam

Garata in rabita pomoc, ampak celo poletje boste na kar na grskem otoku.. tuji ne morejo cuvat, mora biti babica.. otroke si imela itak zgolj zato, ker je mati zahtevala in se to ti tezi, da moras bit mlada, ti jih stejes pa ze kar precej. A dej no, afne guncas ti, pa neumnosti pises tudi. Tvoji so – skrbi zanje. Ce imas kes za 3 mesece Grcije imas kes za varuske. Ne mores diktirat kaksni bodo odnosi med babico in otrokoma. Pravzaparav ne mores nikomur diktirat… ocitno te lekcije se nisi uspela osvojiti, pa si ze vec kot dovolj stara zanjo.

Draga moja otroka sta vajina in ne od babice. Torej?

Tisti, ki ne izkusi kako je ko te mama razočara in / ali pusti neštetokrat na cedilu, najinega pogleda in razmišljanja ne bo nikoli razume.

Nekdo je dal komentar, da nima otok zaradi mame. Ne, seveda jih nimam zaradi nje, ampak glede na pritiske in veselje ob novici, da sem končno zanosila, bi pričakovala, da mi bo pa vseeno kdaj priskočila na pomoč, sploh ker dvojčka nista šala mala. Najbolj pa mi je hudo zaradi vezi, ki bi jo lahko stkali babiva in vnuka, zdaj pa jim je samo neznanka, ki prinese dobra darila. Ampak če smo zgurali do sem, bomo tudi naprej. Na izgubi pa je samo maja mama, ampak očitno tega še ne ve.

Sramota, da si tako egoistična. Tvoja mati je garala celo življenje, da ti je omogočila da si to kar si. Ne, ni dolžna podpirat tvojo lenobo, ker očitno materinstvo smatraš kot nujno zlo. Če nisi sposobna sama poskrbeti za dva otroka je res žalostno. Tvoji materi pa želim še dolgo življenje in naj ga uživa kolikor se le da. Ona je svoje materinsko poslanstvo opravila, pri tebi pa je to vprašljivo.

Če imaš tako dobro službo ti ne bo težko plačati varuško, pust ta staro , pust hudiča !

Na izgubi je tvoja mama? Ker ni pripravljena prevzeti odgovornosti za tvoje otroke? Ti povem realno, kako je, ko so otroci non stop pri babici? Babica gara, jih čuva, kuha, hodi po njih…, ko pa so otroci tako veliki, da zmorejo sami, je nihče več ne povoha. Malo morje primerov v sorodstvu in širše. Ko ne more več, gre v dom. Obiskujejo jo na silo, mulcem se ne ljubi na obiske, starši tarnajo, če morajo doplačevati dom, vse, kar je babica počela zanje, je pozabljeno. Svetle izjeme izvzete. Ampak večina ravna točno tako. Tiste tvoje grozne vezi z babico in vnuki so pozabljene, mulci gredo študirat, na babico skoraj ne pomislijo več, dokler ne umre. Potem potočijo kakšno solzo in to je to. In kaj ima od vsega skupaj babica? Garanje in delo enih 15 let, ko bi lahko končno uživala v penziji? En obisk več v domu za ostarele na mesec? WTF ji bo to? Tega se tvoja mati dobro zaveda in čestitam ji, da je tako naredila. Da je tebe prepričala v naraščaj, je naredila zato, da ne bo tebi žal, če bi ostala brez otrok. Ujela si zadnji vlak. Za to ji bodi hvaležna, ne pa da jokaš, kako ti ne pomaga. Svoje je ona opravila s teboj, zdaj je na tebi, da to isto opraviš s svojimi otroki.

Za otroke se vsak odloča sam, nikoli se ne smeš zanašati na druge, ker po zakonu so otroci skrb staršev, ne dedkov in babic.

Svoji mami boš po zakonu na stara leta morala pomagati, tako kot je mama bila obvezna vzdrževati tebe do polnoletnosti.

Za bruhat taki komentarji. Upam da nikoli v življenju nimaš otrok.  Babica je garala za svojo rit, svoj položaj, otroka – avtorico so pa vzgajali drugi. Nabijanje z vnuki je bilo vse v sklopu njenega egoizma in slike ki si jo je ustvarila. Pač vnuke je hotela ker pašejo k njenem imidžu in ne zato da bi jih občasno čuvala in še manj zato da bi jim razdajala svojo ljubezen. Tega ni sposobna.

Avtorica – srž tvojega razočaranja izhaja iz tega da še kar iščeš ljubezen tvoje mame, ki ti jo ni dajala ko si bila otrok. Na žalost tvoja mama tega ni sposobna. Najbolje kar lahko narediš je, da si najdeš enega dobrega psihoterapevta in probaš to predelati.

Svojo ljubezen, energijo in pozornost pa nameni svoji družini. Tvojo otročka bosta sicer prikrajšana za babičino ljubezen, imela jo bosta pa od svojih staršev. Vem da je težko, ampak saj bo šlo z dobro organizacijo.

Normalni imajo otroke pri 20-25. Ne pa ko so 30+ in so potem otroci zblojenci. Svoje 3 sem vse imela pred 28 letom,

Naredila 2 fakulteti,magistrski študij, zgradila hišo, vikend,… Pa še kaj..  IN DA TUDI MIDVA IMAVA OBA ZELO ZAHTEVNE IN ODGOVORNR SLUZBR, vse se da če si je “”priden”” in imaš cilje v življenju in partnerja s katerim sta skupaj na tej poti.

VSE OSTALO SO IZGOVORI IN PRELAGANJE ODGOVORBISTI NA DRUGE.

lep dan Barbie.

Kvečjemu ti nisi normalna, v povprečju se prvi otrok rodi 28-letni mami. Pa ne verjamem tem superženskim nakladanjem, ker dan ima 24 ur za vse. In ko ena začne nakladati, kako zmore roditi in vzgajati tri otroke, sem spada kuhanje, pospravljanje, šola, oblačila, hkrati narediti 2 faksa, hišo zidati, pa še opravljati zahtevno in pomembno službo, brez pomoči!, lahko mirne duše rečem, da lažeš kot pes teče.

Videno večkrat, kako to izgleda. Ko sem o neki taki super ženski, ki je tudi poudarjala pridnost in sposobnost, brala v reviji, je skoraj ne bi prepoznala, čeprav je skoraj moja soseda. Resnica pa je bila taka, da so otroci bili večinoma v varstvu babic in varušk, tudi čez vikende, on pogosto na dejavnostih v moški družbi, ona s prijateljicami na šoping izletih. Res pa je, da sta sama prenovila podedovano hišo in – prav tako – podedovan vikend.

Ah, pa te naše šole. Narediš dve fakulteti in magisterij, pa te ne naučijo uporabljati dvojine, postavljati vejic in drugih ločil. To je večinoma stvar osnovne in srednje šole, skozi katero naj bi se človek nekako prebil, če pride do fakultete. Res da na forumih pišemo bolj sproščeno, a se hitro opazi, kaj je sproščenost in kaj neznanje. Človeku, ki jezik obvlada, se ni treba posebej truditi, da piše pravilno, saj ima to enostavno v sebi.

Ne Bo slo. Avtorica je neko zmedeno bitje, vsak teden si izmisli ppdobno temo. Recimo prejsnji teden je bila, da sta se stara starsa cez noc preselila nekam na morje, uboge vnukce pa pustila kar starsem. Kaj se plete takim bolnim osebkom v glavi pa res samo bog ve.

Vprašanje.

Pol jaz nisem normalna ko sem imela otroka pri 19 ??

Nismo na socialki,delamo pošteno že celo življenje.

Imam tri zdrave že skoraj odrasle otroke .Brez davkoplačevalskega denarja.In  ja če bi imela še enkrat imet možnost bit mlada 19 let bi se odločila za otroke in brez vseh materialnih dobrin.

Ker materialne dobrine v izobilju pokvarijo ljudi,zato smo pa tam ko smo.

Se pridružujem klubu “nenormalnih”, samo sem na drugi strani. 😀

Prvega otroka sem imela pri 32. Prej sem pa veliko prepotovala, študirala, delala nadure da sem kam prilezla, si kupila stanovanje. Sem imela nekaj resnih zvez, ampak se ni poklopilo. Pri 30 sem spoznala moža. Po pol leta sva zaživela skupaj. Po 2 letih se nama je rodil prvi otrok. Po drugem otroku sem šla na skrajšan delovni čas do končanega 1.razreda najmlajšega. To je bila moja najboljša odločitev – da dam kariero na stran za par let.

Kar hočem napisati – ljudje smo si različni. Kar meni super odgovarja, ni rečeno da odgovarja drugim in obratno. In če je nekdo drugačen, še ne pomeni da ni normalen in ne pomeni da si zasluži žaljivke. Tako “Normalna” kot jaz sva živeli drugače pa imava življenje, ki nama odgovarja.

ne podučuj ljudi kdaj naj imajo otroke, če sploh. Nisi ti ideal in merilo neke normalnosti. Vsak ima svoje razloge kdaj in kako. Bomo videli, če bodo tvoji otroci tudi taki kot ti, če ne bodo, boš pa hitro obrnila ploščo in drugim pametovala nekaj drugega, ker tvoji otroci bodo tako idealni kot ti, ker so pač tvoji.

Otrok ni napaka

Ti otroka kar res napokaj in ju pelji h babici. Če se ji je tako zelo šlo, da bo imela potomce, potem naj naredi za njiju vsaj toliko, da bosta vedela, da imata babico. Za letenje  po svetu ji še vedno dovolj časa ostane. Gonja za denarjem v njenih letih in pri dobri pokojnini pa res ne vem za kaj.

Mi pa zivimo v tujini in ceprav bi babice z veseljem pomagale, ne morejo, ker smo predalec. Tako, da si moramo pac znati pomagati sami. Otrok je v vrtcu, ki ga placujemo kot suho zlato, za naju vecerje v dvoje ali kaksen dan, da bi bila sama, pac ne obstajajo. Sta pa babici po porodu izmenicno prisli k nam, tako, da sem imela prvi mesec res luksuz, saj sta naredili vse. Potem je pa gospodinjstvo v celoti prevzel moz, dokler se nisem spravila na noge. Ko pridemo ‘domov’ v Slovenijo, me babice popolnoma razbremenijo (kuhajo, pazijo otroka) tako, da imam kaksno urico casa zase, kar je zlata vredno. Ni pa pogosto. Ce bi ziveli v Sloveniji, ne bi mogli racunati na stalno pomoc babic, ker se obe delata. Srecno!

Ah, kdor ni dozivel tega, ne ve, kaj misli avtorica.

Ne gre za ure cuvanja. Ali prevzemanje odgovornosti.

Ne.

Gre za nek odnos, ki ima ogromen potencial (stari starsi – vnuki), pa ni nic od njega. Pri nas po eni strani isto. Baje bosta potovala in uzivala. Ok super. Sicer je od tega bolj zalost, ampak ni panike. Otroci ju ne poznajo in ne sprejemajo. Kako le, cw ju se poznajo ne. So pa zelo navezani na druga stara starsa. In seveda je to za nasa uzivaska luftarja problem. Hudo velik problem. V smislu ce jaz ne, ne bo nobeden.

Smo jih odrezali. In je mir.