Vprašanje za vse na porodniški
Povejte mi kako si pri vas razdelite nočno skrb za otroka?
Jaz sem na porodniški, mož pa polno zaposlen, bi mu morala pustiti noči, da si spočije za delo ali naj si jih deliva, dogovorila sva se, da sta noč s petka na soboto in iz sobote na nedeljo njegovi, čeprav sem bila kar malo jezna nanj, da sva morala o tem sploh razglabljati, kaj bo pa potem, ko bom tudi jaz v službi?
L.
Hm … v bistvu lahko rečem, da je skrb moja, ker ta malega ponoči še dojim in ga kar vzamem k sebi v posteljo in ko pač začne sitnarit ga samo priklopim. Ko pa bomo pri 6. mesecih začeli z “odvajanjem” od nočnega dojenja, takrat sem mu pa že napovedala, da bo on ustajal (če bo seveda potrebno … jaz se še vedno troštam, da bo ta mali začel zopet spat celo noč), ker čene pri meni voha mleko in mu sama voda ali čaj ne bi bilo dovolj. Sicer bomo videli takrat kako bo … sam to je načrt. :)))
Sicer se pa kdaj zgodi, ko ima mali par dni zapored ibunge in ima fant pod očmi že skoraj kraterje, greva z malim v dnevno in mu pustimo eno prespano noč, da pride k sebi. :))) ;))) Vseeno jaz lahko zjutraj ali čez dan še mal pospim, medtem ko on mora vstat in it delat.
oj,
posteljico sem si pripeljala čisto k moji postelji, ko zaslišim cmokljanje in jamranje, vzamem miškota k sebi na papico. oči je bil v začetku malo užaljen zakaj tamal na mojo stran…mislim, da mu je zdaj kar prav tako….skratka vse dni v tednu je ponoči dojenček moja skrb, razen na začetku, ko je npr. ponoči kakal po previjalki in mi je neizkušeni mami npr. zmanjkalo plenic, sem zbujala očita…popoldan in za vikende čez dan pa malo bolj vprežemo tudi njega.
lp
Dokler sem na porodniški se mi zdi nefer, da bi moral partner ponoči vstajati in rihtati ta malega. Tako so večinoma nočna vstajanja moja zadolžitev. Včasih seveda kakšno noč “vskoči” tudi partner, saj sta oba z malim kot dve sovi in ponoči ne rabita toliko spanja kot jaz.
Tako da se 2x na mesec še celo zgodi, da se kolikor toliko naspim. :)))
pri nas je tako da mali spi do prvega hranjenja v svoji postelji … to se včasih zavleče tudi do 6h zjutraj .. največkrat pa je to okrog 4-5h … ko je lačen ga grem iskat in ga dam v svojo posteljo … kjer spi do jutra … vmes papca … 1x ali 2x … očka sploh nima pojma da se ponoči kaj dogaja 🙂 … tako smo vsi naspani.
ko bo dojenja konec in če slučajno še nebo prespal celo noč … se bomo pa ubadali s tem kako bomo spali 🙂 … ampak imamo s takim načinom že od prvega sina super izkušnjo … ko se ponoči zbudi … pride k nama in potem skupaj spimo do jutra … vsi naspani.
B.
Pri nas tati vse postori, kar se dogaja ponoči (ne jemo ponoči že od tretjega meseca, od šestega pa spi v svoji sobi). Včasih tako učinkovito, da jaz potem samo zjutraj vprašam: “a se je kaj zbujala ponoči?” Kakšenkrat si s takimi izjavami zaslužim pogled izpod čela. 🙂
Nočna skrb za čisto tamalega je popolnoma moja, saj se še pogosto doji. Spat ga dam v njegovo posteljico, ki je čisto zraven moje, in ko se prvič zbudi, ponavadi ostane pri meni.
Sta pa zato moževa nočna skrb druga dva otroka… Ker smo ta srednjega pred kakšnim mesecem “izselili” iz zakonske postelje in iz spalnice, se ponoči redno vrača k nama. Takrat ga mož (če se zbudi) popoka in gresta do jutra spat v njegovo posteljo. Drugače pa tudi on ostane pri nama in je zjutraj prava gužva…
Imamo podobno izkušnjo kot acjom. Prvi je nehal jesti ponoči pri 2 mesecih, med 5-10 mesecem sem vstajala kot nora in vsakič dala dudo, potem pa sem objavila nepreklicni konec: MALI GRE V SVOJO SOBO in glej ga zlomka spet smo spali vso noč.
Tale drugi spi vso noč (seveda ko spi), če pa se spomne, da bi jedel, ga vzamem, podojim in dam nazaj spat v posteljo. Postelja je pol metra od velike postelje.
Možiček večkrat zaspi pred tv v dnevni in tam spi do jutra, zjutraj pa ga boli vrat za kazen.
midva sva si nočno vstajanje delila. meni se je zdel izgovor nekaterih moških, češ jaz moram delati moja žena je pa doma na porodniškem DOPUSTU, hudo slab. saj sem bila jaz večkrat bolj zmatrana od vsega rihtanja otroka, kot mož od službe. je pa res, da imamo sinčka, ki je prve tri mesece zelo intenzivno jokal in skoraj nič spal podnevi, torej tudi jaz nisem imela priložnosti, da bi spala podnevi. dojila sem le 2 meseca, potem smo prešaltali na aptamil. tako sem, dokler je sine še ponoči jedel (do 5 meseca 2x na noč, do 15 meseca enkrat, od takrat ne več) vstala in pripravila mleko včasih jaz, včasih mož. edino, kadar je on moral drug dan na službeno pot in sem vedela, da bo cel dan v avtu, sem popolno skrb prevzela jaz, da se je res naspal.
me je pa zmeraj zanimalo, zakaj se porodniškemu dopustu reče DOPUST? hehe
Eh, saj me imamo tudi delo in to 24-urno! Včasih bi bla rajš v službi kot tole ueeeeeee, ueeeeeeeeeeee…. no, saj ni tako hudo. Tudi mi imamo posteljico malega čisto pri moji postelji, pa če sem jaz res v krizi ponoči, mi mož da malega. Ne vem, včasih sem taka koma, da sploh ne morem vstat in mi ful pomeni, da mi ga nekdo da, jaz pa samo pristavim. Vendar je zdaj tega vse manj, mali je star 3 mesece in vsako zbujanje še ne pomeni dojenja, dudico pa nekje v polsnu najdem. Mož ni glede tega nikoli kompliciral, češ, da ima službo ali podobno, ampak vedno sodeluje, če ga prosim.
Pri prvem in tudi sedaj pri drugem so dokler sem na porodniški noči moja domena. Zato pa je on zvečer naš kopalni mojster.
Triletnik je navajen, da gre spat ob uri (cca 7.30), skoraj trimesečnik se pa kaže bolj za nočno ptico ali pa mu je samo težko zaspat. Če sem utrujena ga okrog osmih podojim, potem pa grem spat in ga v uspavanje pustim očiju, ki ga kasneje prinese v spalnico.
Jutranje vstajanje (zgodnja ptička) pri starejšem je bilo ob vikendih izmenično, sedaj pa če je mlajši buden, vstanem pač jaz, če pa da kolikor toliko mir z njim poležim, oči pa vstane s starejšim.
Ko sem šla v službo se starejši ponavadi ni več zbujal pred pol šesto, ko sem ga ponavadi začela dojiti, nato pa oblekla in odpeljala k mami v varstvo (v službi sem začenjala ob sedmih). Ponoči se takrat nisva več dojila in na srečo je večinoma mirno spal.
Ko sta bila pred kratkim oba bolna pa je oči ponoči vstajal zaradi starejšega, če je bilo kaj narobe, pa da sta vdihavala ventolin… Jaz sem z dvomesečnikom že dovolj prebedela zaradi dojenja.
A.
Prve mesece, ko sem bila sesuta ko kanta, je mož vstal verjetno vsaj tolikokrat kot jaz. Pa zvečer je likal, pospravljal, kar je še ostalo do dne, ko sem jaz samo še skup padla.
Potem smo imeli kak mesec nočnega miru.
Potem se je začela veselica, ki je trajala dobrega pol leta, ko smo vstajali tudi po 30 x na noč. Za “priklop” posteljice ni bilo prostora. Takrat sva vstajala izmenično, vsak eno noč.
Potem smo sina parkirali na sredino zakonske, pardon, družinske (@@@@!) postelje. Čeprav sin jamra, včasih že kar tuli, možu direkt na uho, moža to nič ne moti in mirno vleče svojo dreto dalje. Porodniške že zdavnaj ni, noči so pa v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} moje. Vstajam pol ure za možem! V tistih 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pa stegnem nogo na njegov del postelje in brcnem kot konj pa hkrati zatulim “SIN JOKA!!” in si hitro potegnem kovter čez glavo.
Zdaj bi moralo slediti “potem se je pa sin le odločil za samostojno spanje in privoščil svojim staršem mirne noči” – eeeeee, jok, mami, odpade – do nadaljnega…. 🙁
A zakaj dopust? Pojma nimam, ampak verjetno so formulacijo delali – moški!
Do nekje 7., 8. meseca otrokove starosti sem skoraj vedno jaz ponoči skrbela za Jana, ker sem tudi veliko dojila. Sedaj se doji malo manj, in ga včasih vzame tudi mož. Ob vikendih ga mož vzame že ob 5.30 -6.00 iz postelje in se potem igra z njem do 8.00, medtem jaz spim… Nikoli se ne kregava in dogovarjava okoli tega.. Ve, da jaz rada “pospim”, včasih pa on, pa tamalga jaz vzamem.
Sedaj je Jan star 9 mes.
Lp, Sara:)
Če je mamica res utrujena, naj pri nočnem vstajanju pomaga mož. Zaradi neke kaprice vztrajati, da to počne tudi mož je pa čisto brez veze. Ko bosta oba v službi pa upaj, da bo otrok več spal ali pa si bosta nočno vstajanje delila.
Moj mož ima v službi zelo odgovorno delo in vstane ponavadi ob 6.00, jaz pa lahko spim ponavadi še uro in pol. Veliko je z doma in zelo pgreša hčerko in tudi mene (upam). Če se pozno vrača, me ponavadi pokliče in reče, naj jo še ne dam spat, ker bi rad bil še malo z njo – mala ga obožuje. Seveda pa med vikendi vstane tudi on, če je treba.
Jaz zelo uživam na porodniškem DOPUSTU in mi bo čez nekaj dni zelo hudo, ker bo konec te uživancije. Celih devet mesecev sem uživala, pa četudi sem morala ponoči vstajati. Spim lahko dlje, čez dan se cartava in sva veliko na svežem zraku. Uživam, ko imam vasak dan priložnost biti ob hčerki in se veselim njenega napredka, prvih besed, …. Čeprav sem včasih zvečer zelo utrujena, nič kaj ne zavidam možu, da mora iti v službo.
Zatorej, besedico DOPUST so si res verjetno izmislili moški ali pa takšne srečnice, kot sem jaz, ki ob otroku doma zelo uživamo. Se pa zavedam, da nekaterim ni lahko, sploh tistim, ki imajo bolne otroke in tudi tistim, ki nimajo babic v bližini, da bi kdaj pomerkale.
Do 3. meseca sem samo jaz vstajala, čeprav nisem dojila…oziroma ker se je mala okoli 1h prvič zbudila, je on dežural ali čakal do takrat (in to sem zelo cenila, ker sem jaz zaspala že ob 10h), nato sem jaz vstala še 1 krat okoli 4h, ampak vedno jaz ob tej uri…
Pri 3h mesecih je začela spat celo noč…ja, imamo res zlatega otroka glede spanja…
Moj tako trdno spi, da ga tudi najglasnejsi jok direktno na uho ne spravi pokonci… Zal…
Midva sva uvedla dezurstvo ob vikendih in praznikih… Tako sem vsaj kaksno noc uspela malce nadoknaditi spanje…
Se sedaj se tega drziva… ker mladicek ob vikendih zgodaj kikirika… midva pa taaaka zaspanca… Tako so nedeljska jutra mojaaa… in jih ne dam! S.
Pri nas že od vsega začetka vstaja mož in mi jo prinese. Zdaj je stara 11,5 mes. Prvih 8 mes je spala kot angelček, zbudila se je šele okoli 5-h zjutraj. Takrat je mož vsal in jo prinesel v najino posteljo, da sem jo podojila. Zdaj se včasih zbudi tudi večkrat. Jaz sem vstala samo takrat, ko je bil na službeni poti. Smo imeli srečo, da tudi kupčkov ni bilo treba podirati in smo takoj naprej zaspali.
Kar pa se tiče službe in porodniške je pa moje mnenje tako: ti si v službi z otrokom 24 ur na dan in zame je gospodinjenje enakovredno še tako zahtevni službi. Saj tudi ni ne moreš iti čez dan kar počivat. Sem prepričana, da si še vsak moški lahko med delovnim časom vzame čas za bolj umirjeno kavico kot me na porodniški. Tudi moj mož ima precej zahtevno službo z veliko odgovornostjo, ampak saj točno taka je tudi moja:vzgajanje in skrb za otroka, kajne?
Zgoraj je nekdo komentiral, mene pa res zanima zakaj mozje nosijo dojencke dojiljam? Zakaj same ne vstanejo?
Torej, ce bi bila moski – bi bilo to zame nesprejemljivo.
Da ne bo pomote: imam sedemmesecnega dojencka, ki se ponoci zavzeto doji. Ker imam moza rada, mu pustim spati (zakaj bi bila budna dva, ce je potreben samo eden?). Pridejo situacije, ko tudi on vstane: ko sem imela vrocino, ko se je mali tako mocni drl, da sem rabila malo distance in podobno…
Tega da moz vstane in zeni samo prinese in odnese dojencka – tega pa res ne razumem!!!!
Sploh me moti kaksne razseznosti v danasnjem casu dobiva materinstvo. To je vendar nekaj naravnega in tudi ocetje imajo svojo vlogo (ne v prinasanju in odnasanju otrok materi kraljici!).
lp
Tole prinašanje in odnašanje dojenčka tudi meni ne gre. Ja, prve dva tedna po porodu sem bila zaradi šivov zelo hvaležna za tako pomoč, potem pa se mi res ne zdi smiselno, da bi se zbujala oba starša za dojenje otroka…
Piki Miki… najina moža imata pa isto navado in težave z bolečinami… :o)
Lahko noč!
Vladka
Se tole: kaj bo ko bom v sluzbi? Podobno. Ko jaz ne bom zmogla, bo vskocil moz. Pricakujem pa, da bo on igral z njim nogomet, jaz bom pa na lezalniku pila ledeno kavo!
Ko sta se locevala znanca in sta si zelela otroka deliti na pol (pol pri enem in pol pri drugem) sem cutila, da bi mene locitev od dojencka veliko bolj prizadela, da bi cutila fizicno bolecino in psihicno trpljenje. Tudi v strokovni literaturi lahko preberete, da sva trenutno s sinom v tesni zvezi ali simbiozi. Porodniska to navezanost pravzaprav omogoca in krepi. Razumete zakaj mislim, da je nocno prebujanje moja stvar?
lp
Na porodniški sem seveda ponoči vedno vstajala jaz, ker se je tudi meni zdelo nefer, da bi bil ob spanje mož. Le ko sem pri hčerki zaradi utrujenosti zbolela in dobila vročino, jo je za nekaj časa prevzel mož. K sreči je kmalu začela spati vso noč, sinova pa tudi – mali se le včasih zbudi. Zjutraj vstanem takrat kot mož in peljem starejša dva v šolo in vrtec, da lahko mož prej pride v službo. Si pa privoščim opoldanski spanec z malim in glede pomanjkanja spanja se ne morem pritoževati.